Veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku

14. 3. 2022

Spremenjena sodna praksa glede veljavnosti pogodbe

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so pogosto tvegane, tako s pravnega kot tudi davčnega vidika. Pogosto se sklepajo z namenom, da se premoženje, ki je predmet teh pogodb, izloči iz dedovanja, kar posledično privede do mnogih sodnih sporov.

Uvodoma vam podajamo njuno definicijo iz Obligacijskega zakonika:

Pogodba o dosmrtnem preživljanju – prvi odstavek 557. člena OZ: »S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.«

Pogodba o preužitku – prvi odstavek 564. člena OZ: »S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.«

Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na prevzemnika), so stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pomembni tudi za pogodbo o preužitku.

Vrhovno sodišče je tako v letu 2021 razveljavilo sodbo sodišč prve in druge stopnje in zavzelo stališče, da so pogodbe o dosmrtnem preživljanju veljavne le, če so res aleatorne.  Pogoj aleatornosti pomeni, da mora biti razmerje med dajatvijo preživljalca in dajatvijo preživljanca ob sklenitvi pogodbe neznano. Čeprav preživljalec ob sklenitvi pogodbe ve, kaj bo prejel, ne ve koliko bo dejansko dal ali koliko stroškov in obveznosti bo imel s tovrstno pogodbo, saj smrti preživljanca ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vrhovno sodišče je menilo, da omenjeni pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen, zato se sporno pogodbo ne more smatrati kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju, temveč kot darilno pogodbo.

Do omenjene sodbe Vrhovnega sodišča (opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021) je namreč veljalo, da naj bi bile pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku vedno aleatorni. Vrhovno sodišče utemeljuje svojo odločitev s tem, da v primeru, ko je že ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju znano, da bo smrt preživljanca nastopila v relativno kratkem času (neizprosna gotovost bližine smrti, ko je bilo le še vprašanje tednov), takšna pogodba ne more biti aleatorna. Razmerje med dajatvijo in protidajatvijo v korist ene stranke je namreč v konkretnem primeru porušeno že ob sklenitvi pogodbe, saj je jasno, da so koristi preživljalca mnogo večje od njegove obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila po njihovem mnenju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo. V zvezi s tem pa se potem odpira tudi vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila v zapuščino, da se bo poplačalo dediče. Seveda se spreminja tudi obdavčitev, saj je obdarjenec obdavčen z davkom na dediščino in darila od vrednosti celotnega premoženja prejetega v dar, razen v primeru, da izpolnjuje zakonske pogoje po oprostitvi. Tudi sicer so pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju davčno precej problematične.

Preverite pravne ali davčne posledice, če nameravate skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku, preko info@pravnisos.si, s klicem na 051 368 812 ali preko obrazca na »kontaktirajte nas«.