Prikrito delovno razmerje, iskanje pravice in posledice zaposlovanja na črno

22. 9. 2019

Če opravljate delo na podlagi civilne pogodbe namesto pogodbe o zaposlitvi

Za prikrito delovno razmerje gre takrat, ko opravljate delo na podlagi civilne pogodbe, čeprav bi ga glede na dejanske okoliščine morali opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Prispevek ne obravnava delovnopravnih pravic, ki vam z delom v prikritem delovnem pravnem razmerju ne pripadajo, temveč kaj sodi med prikrito delovno razmerje, kako lahko uveljavljate pravice do sklenitve pogodbe o zaposlitvi in kakšne posledice nosi delodajalec v primeru prikrite zaposlitve.

Delovno razmerje podrobneje ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, katerega izvajanje je v pristojnosti nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ki jih definira 4. člen ZDR-1, je potrebno skleniti s posameznikom pogodbo o zaposlitvi. Definicija delovnega razmerja, kjer smo poudarili te elemente, je v 4. členu naslednja:

»  Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.«

V kolikor opravljate delo po podjemni ali avtorski pogodbi, prek študentske napotnice ali preko s.p.-ja in vaše delo izpolnjuje zgoraj poudarjene elemente delovnega razmerja, potem delate v prikritem delovnem razmerju. Govorimo o zaposlovanju na črno s strani delodajalca, ki je po  Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) prepovedano. Pogodbeni partner (delodajalec) bi bil dolžan z vami skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Po 200. členu ZDR-1 morate pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vaši vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Seveda lahko sklenete tudi izvensodno poravnavo, v kateri uredita medsebojne obveznosti (predvsem obveznosti delodajalca do vas iz prikritega delovnega razmerja).

Odločite se lahko tudi za prijavo kršitve Inšpektoratu RS za delo, ki bo v primeru ugotovljene kršitve, z odločbo prepovedal opravljanje vašega dela do odprave nepravilnosti. V odločbi bo odredil delodajalcu, da vam v roku treh delovnih dni po tem, ko vroči odločbo, izroči pisno pogodbo o zaposlitvi. Z globo od 4.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z odredbo iz odločbe Inšpektorata RS za delo.

Kršitev lahko prijavite tudi FURS-u, ki je pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in ob ugotovitvi, da je šlo za zaposlitev na črno:

• mora delodajalec v roku treh dni zaposleni osebi na črno izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
• v roku petnajstih dni poravnati obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja mora poravnati za obdobje celotne zaposlitve na črno.

Če osebi, zaposleni na črno, delodajalec v roku treh dni po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlovanje na črno, ne izroči pogodbe o zaposlitvi ali ne poravna vseh obveznosti, lahko svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas pri drugem delodajalcu ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

Za poravnavo obveznosti iz delovnega razmerja so solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je delodajalec osebe zaposloval na črno, in o tem niso obvestili nadzornih organov.

Globe so v ZPDZC-1 določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa je v višini od 100 do 2.500 eurov, najvišja pa od 5.000 do 26.000 eurov, s katero se kaznuje delodajalca, ki omogoča delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Inšpektorat RS za delo je dolžan ob sumu, da gre za zaposlitev na črno, poleg izdaje odločbe obvestiti tudi FURS, zato delodajalec ne bo mogel ubežati vsem svojim obveznostim, če mu bo ugotovljena kršitev zakonodaje.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.