Oskrbovalski dopust, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in odklop
13. 2. 2024
Kaj nam je prinesla novela Zakona o delovnih razmerjih
Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je pričela veljati 16. novembra 2023, prinaša kar nekaj dodatnih pravic zaposlenim, pri čemer se bomo tokrat osredotočili na najbolj aktualne, to so pravica do oskrbovalskega dopusta, pravica do odklopa in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delavci imajo zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe namreč pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, pri čemer jim mora delodajalec omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec mora zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta ali oskrbe, določene z zakonom.
Zakon pod oskrbo šteje odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta (do petih dni v posameznem koledarskem letu), ko mora delavec nuditi znatnejšo nego zaradi zdravstvenih razlogov družinskemu članu, določenemu v skladu s tem zakonom (zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, otroku, posvojencu, otroku zakonca ali zunajzakonskega partnerja, očetu, mati ali starševemu zakoncu ali starševemu zunajzakonskemu partnerju, posvojitelju) ali osebi, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Ker gre v primeru oskrbovalskega dopusta za krajšo odsotnost, do 5 delovnih dni v koledarskem letu, mora delavec o razlogih za svojo odsotnost obvestiti delodajalca pred nastopom odsotnosti, če pa zaradi objektivnih razlogov to ne bi bilo mogoče, pa najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti. Upravičenost do odsotnosti delavec uveljavlja s predloženo izjavo delodajalcu in dokazili (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo itd.). Čeprav bo oskrbovalski dopust neplačan, bo prispevke delavcu kril delodajalec.
Prav tako pa se z oskrbo razume tudi delo s krajšim delovnim časom, ko delavec zagotavlja oskrbo za določen čas. Zakon v 65.a členu opredeljuje krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki ga omogoča tako delavcu, ki neguje otroka (starega do osem let), kot tudi delavcu za oskrbo. Delavec lahko zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga delodajalcu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki naj bi trajala določen čas. Delodajalec pa mora svojo odločitev v zvezi s predlogom pisno utemeljiti v 15 dneh. V času trajanja pogodbe s krajšim delovnim časom, delavcu mirujejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da se po izteku pogodbe s krajšim delovnim časom nadaljuje zaposlitev po pogodbi za nedoločen čas.
Novela pa omogoča zaposlitev s krajšim delovnim časom tudi žrtvam družinskega nasilja, ki lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Predhodno se mora predlog podati delodajalcu, delodajalec pa mora v roku 15 dni utemeljiti odločitev. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, ima pravico tudi do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela zaradi odpravljanja posledic nasilja in urejanja zaščite. Delavec mora o tem pravočasno obvestiti delodajalca in mu predložiti tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev.
Po novem se bo moral delodajalec odzvati in pisno odločiti tudi o predlogu delavca glede drugačne razporeditve delovnega časa, prožne ureditve dela, kamor sodi tudi delo na domu in sicer v roku 15 dni.
Pri tem pa zakon predvideva tudi zaščito pred odpuščanjem takšnih delavcev, saj se po novem za neutemeljen odpovedni razlog šteje tudi opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.
Uvaja se tudi pravica do odklopa, ki daje delavcu pravico, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Pravica do odklopa vključuje obveznost delodajalca, da za ta namen sprejme ustrezne ukrepe, ki pa niso določeni v zakonu, temveč bodo morali biti določeni v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca in sicer v roku enega leta od uveljavitve zakona.
Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.