Mali davčni zavezanec in obveznost identifikacije za DDV

ATIPIČNI DAVČNI ZAVEZANEC

Kdo je atipični davčni zavezanec?

Gre za malega davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV zgolj za pridobivanje blaga znotraj Unije in/ali za čezmejno opravljanje storitev. Podatki o teh davčnih zavezancih so objavljeni tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), na seznamu davčnih zavezancev so označeni s črko »P«.

Za tovrstne davčne zavezance je značilno, da ne obračunavajo DDV od domačih dobav, nimajo pravice do odbitka DDV in tudi niso plačniki DDV po 76.a členu ZDDV-1.

Kdaj mali davčni zavezanec postane atipični davčni zavezanec?

  • če opravlja storitve davčnemu zavezancu, ki je iz druge države članice EU  – pred izdajo računa zavezancu v EU z DDV identifikacijsko številko, se mora registrirati kot atipični davčni zavezanec. Velja za storitve, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktiva Sveta 2006/112/ES  izključno prejemnik storitev;
  • če prejema storitev od drugega davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (s strani davčnega zavezanca iz EU in tretjih držav – tudi on bi moral imeti ID številko za DDV). To velja za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s  25. členom ZDDV-1 (ko mora DDV plačati prejemnik storitve – splošno pravilo za davčnega zavezanca).  Predhodno je potrebno preveriti ali za storitev veljajo posebna pravila;
  • če ima nabave blaga iz članice EU v tekočem koledarskem letu večje od 10.000 EUR – identifikacijsko številko je potrebno pridobiti pred pridobitvijo blaga, ki bi presegel mejo 10.000 EUR.

Za dodatno razumevanje glede obdavčitve pri prejemu storitev, velja naslednje FURS-evo pojasnilo: »Mali davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je plačnik DDV in se mora identificirati za namene DDV. Obveznost obračuna DDV se nanaša tudi na malega davčnega zavezanca, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi mali davčni zavezanec iz druge države članice ali davčni zavezanec s sedežem izven Unije. Malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, prejme pa storitve, ki so po določbah ZDDV-1 oproščene plačila DDV, se ni treba identificirati za namene DDV.«

Kaj mora storiti, da postane atipični davčni zavezanec?

Na edavke mora pravočasno oddati zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV – elektronski obrazec DDV-P2.

Katero klavzulo mora napisati, ko izstavite račun za opravljene storitve v EU?

DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU 2006/112/ES – reverse charge (for recipient).

Kaj mora storiti, ko prejme račun od dobavitelja iz EU ali tretje države?

V kolikor atipični davčni zavezanec prejme račun za storitve, ki jih je opravil davčni zavezanec v tujini, mora atipični davčni zavezanec obračunati in plačati DDV po stopnji, ki velja v Sloveniji.

Obveznosti atipičnega davčnega zavezanca:

  • vsak mesec oddaja DDV-O obrazca, tudi če v tem mesecu ni imel nobenega izdanega računa v EU (oddate prazen obrazec);
  • če pa je izdal račun v EU, pa odda do 20. v mesecu za pretekli mesec tudi RP-O rekapitulacijsko poročilo, skupaj z DDV-O obrazcem, v katerega mora obvezno vpisati tudi ID številko za DDV kupca iz EU. V primeru, da je izdal račune v EU končnim potrošnikom, torej nezavezancem za DDV, teh računov ne vključuje v RP-O rekapitulacijsko poročilo in DDV-O obrazec.

Obveznosti atipičnega davčnega zavezanca, ki prodaja blago na daljavo (npr. preko spletne trgovine) ali elektronske storitve končnemu potrošniku v EU

Za malega davčnega zavezanca, ki opravlja prodajo blaga na daljavo in elektronske storitve, velja do 10.000 eurov kraj obdavčitve v Sloveniji, zato mu do tega praga ni treba obračunavati DDV. Kraj obdavčitve se prenese v države potrošnikov, ko se preseže prag 10.000 eurov in od teh dobav se nato obračunava DDV države potrošnika. Mali davčni zavezanec se mora potem vključiti v Unijska ureditev VEM (OSS) ali pa identificirati za DDV v državi potrošnika. Predpogoj za vključitev v unijsko ureditev je predhodna identifikacija za namene DDV (vendar ne redna – še vedno lahko uporablja posebno ureditev za male davčne zavezance).

Kdaj mora postati navaden oz. redni DDV zavezanec?

  • ko preseže obdavčljivi promet nad 50.000 EUR v zadnjih 12 mesecih (ne 12 mesecev v koledarskem letu);
  • od višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.

V sistem DDV se lahko davčni zavezanci vključijo tudi prostovoljno.  Zavezanci z redno ID za DDV pridobijo tudi pravico do odbitka vstopnega DDV.

Potrebujete davčno pomoč? Poiščite davčni nasvet pri našem davčnem svetovalcu, kontaktirajte nas.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.