Kako se obdavčujejo darila in dediščine?

26. 8. 2018

DARILA IN DEDIŠČINE – kaj se obdavčuje, kakšna je davčna osnova, način odmere in na kaj bodite pozorni

S tem vprašanjem se srečamo skoraj vsi, zato ni odveč, da predhodno preverimo poleg svojih koristi tudi svoje obveznosti in se hkrati vprašamo kaj bomo v prihodnje z darilom ali dediščino počeli, uporabljali dolgoročno za lastne potrebe ali premoženje prodali naprej.

Katera darila in dediščine so obdavčene in katera davka oproščene?

Vprašanje obdavčitve ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki med obdavčljivo premoženje uvršča premoženje, ki ga fizična oseba ali pravna oseba zasebnega prava (društva, skladi, zavodi, gospodarska interesna združenja, ustanove in fundacije) prejme kot dediščino ali darilo in se hkrati ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb.

Obdavčuje se premoženje, med katere sodijo nepremičnine, premičnine (sem sodijo tudi vrednostni papirji in denar), premoženjske in druge stvarne pravice. Pravne podlage za pridobitev tega premoženja so različne: na podlagi darilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku, dediščine na podlagi sklepov o dedovanju po Zakonu o dedovanju (ZD), neodplačne pridobitve premoženja kot volil, na podlagi izročilnih pogodb, pogodb o preužitku in pogodb o dosmrtnem preživljanju oziroma darilne pogodbe za primer smrti. Volilo je oporočno naklonilo neke koristi osebi, katere oporočitelj ne postavi za dediča.

Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba in tudi če je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se bo to darilo štelo za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se bo obdavčilo na drugi osnovi (ne z davkom na dediščine in darila), kot dohodek iz zaposlitve. V kolikor pa fizična oseba prejme darilo v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, se bo obdavčilo kot dohodek iz dejavnosti. Obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 pa ni darilo v obliki dodatnega blaga ali storitev, ki ga fizična oseba prejme kot darilo pri nakupu blaga in storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo te osebe.

Darilo ali dediščine, v kolikor gre samo za premičnine, niso obdavčene, če je njihova skupna vrednost pod 5000 evrov. Če je zavezanec prejel od istega darovalca v obdobju 12 mesecev več daril, se le te seštevajo.

Davka je oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Med dediče prvega dednega reda uvrščamo zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, otroke, posvojence, vnuke in pravnuke. Z dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Davka je oproščen dedič ali obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje ali dobi v dar kmetijsko zemljišče, vendar pod določenimi pogoji.

Če odstopite darilo oz. dediščino brez povračila državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti – za nepridobitne namene, boste oproščeni plačila davka. Davka je oproščeno tudi darilo ali dediščina, ki jo prejme navedena pravna oseba zasebnega prava, za opravljanje njene dejavnosti.

Davka pa tudi ni potrebno plačati od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine ali tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

Darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika in je dostopno za javnost ali namenjeno kulturni dejavnosti in jo lastnik ne odtuji pred potekom 10 let, je prav tako oproščeno plačila davka.

Kakšna je davčna osnova in višina davka?

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost za odmero določena v višini tržne vrednosti, znižane za 5000 EUR in kot že predhodno omenjeno ni obdavčitve, če gre za skupno vrednost, ki je nižja od 5000 EUR.

Predmeti za gospodinjstvo, ki so namenjeni vsakdanjim potrebam zavezanca (pohištvo, gospodinjski aparati, posteljnina, hišna oprema), ne sodijo v davčno osnovo, če ti niso večje vrednosti.

Davčna osnova pri nepremičnini je tržna vrednost v času nastanka davčne obveznosti. Davčni organ ima pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec. Tako lahko ugotavlja ali vrednost nepremičnine dejansko ustreza tržni vrednosti nepremičnine, ki je razvidna iz sklepa o dedovanju ali pa jo je davčni zavezanec navedel v napovedi za odmero davka od prejetega darila. Zavezanec za plačilo davka ima možnost izpodbijati oceno tržne vrednosti, ki jo je določil davčni organ in sicer s predložitvijo cenitve nepremičnine, ki jo opravi ustrezni cenilec na stroške zavezanca.

Davčne stopnje pri davku na dediščino in darila so progresivne glede na vrednost darila/dediščine in odvisne od bližine med darovalcem oz. zapustnikom in obdarjencem/dedičem. Davčne stopnje in kdo spada v določen dedni red ureja 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila. Naj vas opozorimo na to, da so skupine dedičev oz. dedni redovi definirani po Zakonu o davku na dediščine in darila drugače kot po Zakonu o dedovanju. Zakon o davku na dediščine in darila namreč ne uvršča zakonca v drugi dedni red, saj je ta ne glede na to, da nima otrok, oproščen plačila davka. Torej v drugi dedni red po tem zakonu sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. V tretji dedni red po tem istem zakonu pa spadajo le dedi in babice, ne pa tudi njihovi potomci, kot velja po Zakonu o dedovanju. Potomci dedov in babic spadajo po obdavčitvi med vse druge osebe.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost nastane določenega dne, na katerega je vezano tudi ugotavljanje vrednosti premoženja in sicer:

• pri darilih je to dan sprejema darila;
• pri dediščinah je to dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju;
• pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti je dan smrti preživljanca oz. dan smrti darovalca;
• pri volilu je dan pravnomočnosti sklepa o volilu.

Kako se odmeri davek?

Davčni zavezanec mora v 15 dneh po prejemu darila (nastanek davčne obveznosti), od katerega se plača davek, to napovedati na posebnem obrazcu in ga posredovati finančnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Če prejme v dar nepremičnino, mora napovedati njen prejem pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina. Če pa nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, pa mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V primeru, da darilo obsega premično in nepremično premoženje, mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina.

Pri odmeri davka na dediščino je postopek drugačen in davčnemu zavezancu ni potrebno vlagati davčne napovedi. Če dediščina obsega le premično premoženje ali pa če podedovane nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, bo sodišče sklep o delovanju posredovala tistemu finančnemu uradu, pri katerem je zapustnik vpisan v davčni register. Sodišče bo sklep o dedovanju posredovalo finančnemu uradu, kjer nepremičnina leži, v primerih če je predmet dedovanja le nepremičnina ali če gre za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje.

Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri davčnemu uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register. V 15 dneh po nastanku davčne obveznosti (smrti preživljanca oz. smrti darovalca) mora oddati davčno napoved za odmero davka pri davčnem uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.

Finančni urad bo odmeril davek z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davčni zavezanec mora omenjeni davek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

Na kaj bi vas radi opozorili?

Zavezanec za plačilo davka na darilo je obdarjenec. Pri tisti fizični osebi, ki podarja nepremičnino (darovalec) in je nepremičnino pridobil po 1.1.2002, pa se ugotavlja dobiček iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine po določbah ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev se namreč šteje prodaja, dajanje v dar, zamenjava nepremičnine, razen če gre za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti. Torej ugotavlja se kapitalski dobiček tudi pri podaritvi nepremičnine in davčni zavezanec je v tem primeru oseba, ki podarja nepremičnino. Ker pa se darilne pogodbe največkrat sklepajo med starši in otroci ali med zakoncema, se v teh primerih omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar pomeni da se ugotavlja davčna obveznost pri naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine.

Zlasti je pogost problem podcenjevanja vrednosti nepremičnine, ki ste jo dobili kot dediščino, saj vas bo ob morebitni prodaji čakal visok davek na kapitalski dobiček, če bo razhajanje med vrednostjo premoženja v sklepu o dedovanju in tržno vrednostjo v času prodaje velika. Davčno osnovo bo sicer možno zmanjšati z investicijskimi vlaganji in davčno priznanimi stroški, vendar je bolje, da poskrbite za pravo oceno vrednosti nepremičnine.

Podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti pri notarju brez dokaza, da je davek plačan ali pa da obstajajo določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka.

Za več informacij oz. pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali enostavno kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Vzorec darilne pogodbe in še kaj več o darilni pogodbi pa najdete na naslednji povezavi: https://www.pravnisos.si/objava/darilna-pogodba/.