Kaj ne sodi med delo ali zaposlovanje na črno?
2. 2. 2020
KATERE VRSTE POMOČI SO NAM LAHKO NA VOLJO IN KAKŠNA JE RAZLIKA MED NJIMI?
Odgovore na tovrstna vprašanja boste našli v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), kjer so podane razlage naslednjih del, ki ne sodijo med delo na črno: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo. Poleg omenjenih pa tudi osebno dopolnilno delo.
Če boste prejemali brezplačno pomoč v obliki kratkotrajnega dela, nujnega dela, humanitarnega dela oz. zgoraj navedenih podobnih del, ne boste zaposlovali na črno, čeprav z osebo nimate sklenjene pogodbe za opravljanje tega dela. Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
Pogosto se meša pojem kratkotrajno delo ožjih družinskih članov s sorodstveno pomočjo, vendar med njima obstaja pomembna razlika. Za sorodstveno pomoč velja brezplačna pomoč zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena. Med sorodstvo v ravni vrsti sodi sorodstvo med predniki in njihovimi potomci (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, itd.), medtem ko sorodstvo v stranski črti velja med potomci določenega prednika (bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete, itd.). Razjasniti moramo še pojem svaštva, ki je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca, torej nastane na podlagi zakonske zveze (tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka) in v primeru zunajzakonske zveze ne moremo govoriti o svaštvu. Sorodstvena pomoč se lahko v primerjavi s kratkotrajnim delom ožjih družinskih članov nudi širšemu krogu sorodnikov, vendar gre za pomoč, ki jo ena fizična oseba nudi drugi fizični osebi in ne za brezplačno pomoč pravni osebi, zavodu ali samostojnemu podjetniku (tudi če je lastnik naš sorodnik).
Kratkotrajno delo je opravljanje dela v mikro družbi, zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga brezplačno opravi naslednji krog oseb, ki je ožji kot pri sorodstveni pomoči, saj gre za družinske člane, kot so:
– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika,
– oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
– starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika.
Kratkotrajno delo je omejeno le na 40 ur mesečno in delodajalec mora zanjo voditi evidenco o opravljenem delu. Dnevno jo mora predložiti v podpis osebi, ki opravlja to delo, ob začetku dela in zaključku opravljanja tega dela. Evidenca mora vsebovati naslednje informacije:
– osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
– uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, po dnevih,
– skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.
Delodajalec je omenjeno evidenco dolžan hraniti še 2 leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. Delodajalec je dolžan poskrbeti tudi za prijavo zavarovanja te osebe za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Preko sistema eDavki se predloži obračun davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1509 – plačilo prispevka za ZZ) in v tekočem mesecu izvede plačilo 5,23 EUR za pretekli mesec (mesečni znesek določen za leto 2020).
Za kratkotrajno delo se ne more šteti delo brata ali sestre lastnika oz. solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe, prav tako tudi ne delo vnuka in starega starša.
Naslednja oblika dela, ki ne sodi med delo na črno, je sosedska pomoč, ki že iz imena nakazuje na brezplačno pomoč sosedov, torej fizičnih oseb, ki prebivajo v bližini tistega, ki mu je nudena pomoč.
Kadar se opravljajo nujna dela za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, ne moremo govoriti o delu na črno. Isto velja za humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo, če se opravlja za organizacije, ki imajo ustrezen status. Dobrodelno delo je namenjeno brezplačni pomoči varovancem v vzgojno-varstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.
Tudi osebno dopolnilno delo se ne šteje med delo na črno, kljub temu, da oseba nima podpisane pogodbe, saj gre za delo posameznika npr. v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravljanje drugih manjših del (izdelava izdelkov domače in umetnostne obrti, nabiranje in prodaja zelišč in gozdnih sadežev,..), ki so določena v podzakonskem aktu. Ne smejo se opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo je potrebno priglasiti na AJPES-u.
Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.