Dedovanje, nujni delež in vračanje daril

17. 12. 2024

Kako se izračuna nujni delež in kdaj se vračajo darila?

Zapustnik je omejen s pravico, da odloča o razdelitvi celotne svoje zapuščine, odloča namreč lahko samo o razpoložljivem delu svojega premoženja. Kljub oporoki, v kateri bi zapustnik namenil svoje premoženje določenim dedičem, obstaja institut nujnega deleža po Zakonu o dedovanju, ki preprečuje privilegiranje posameznih dedičev in oškodovanje določenega zakonitega dediča s pravico do nujnega deleža od zapustnikovega premoženja.

Pri dedovanju imajo nujni dediči pravico do nujnega deleža, preostanek premoženja pa predstavlja razpoložljivi del, o katerem lahko odloča zapustnik. Le v izjemnih primerih se nujni deleži odpravijo, in sicer je to pri potomcu, pri katerem zapustnik zahteva razdedinjenje ali odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Pri določanju nujnega deleža pa se tudi ne upošteva oseb, ki so se pred uvedbo dedovanja odpovedale dedovanju zase in za svoje potomce.

Nujni dediči so pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner, pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci in njegovi starši. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Vse te osebe, ki smo jih našteli, pa so lahko nujni dediči le v primeru, če so upravičeni dedovati po zakonitem dednem redu.

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Kako se ugotovi vrednost zapuščine za izračun nujnega deleža in razpoložljivega  dela zapuščine?

Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Tako pridemo do vrednosti zapuščine, od katere se potem odmeri višina nujnega deleža za vse zakonite dediče, ki so upravičeni do dedovanja. Če od celotne vrednosti zapuščine odštejemo vrednost nujnih deležev, pridemo do razpoložljivega dela, s katerim bi lahko zapustnik prosto razpolagal preko oporoke, daril, volil.

Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež. V zapuščino in v izračun nujnega deleža namreč ne spadajo gospodinjski predmeti in del premoženja, ki ustreza prispevku potomcev in posvojencev ter njihovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen plodov in koristi, ki bi jih imel od podarjenih stvari. Če pa je zapustnikova volja, da se darilo ne vračuna v dedni delež, mora zapustnik to voljo izjaviti ob daritvi ali najkasneje v oporoki.

Če vrednost oporočnih razpolaganj (razpolaganje s svojim premoženjem preko oporoke) in daril presega razpoložljivi del zapustnikovega premoženja, govorimo o tem, da je prikrajšan nujni delež. Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež. Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki pa se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež. Če bi bil torej določen nujni dedič oškodovan, ker ne bi prejel ustreznega nujnega deleža, se na njegovo zahtevo najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja in če nujni delež še ni pokrit, se vračajo tudi darila.

Kadar se po zapustnikovi volji darilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila sploh ne bi bilo. Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril ne skrbi po uradni dolžnosti sodišče, temveč lahko to zahtevajo samo nujni dediči.

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.