Je mogoče v praksi zakonito poslovati preko AIRBNB-ja?

Dejavnost oddaje sobe oz. oddaje apartmaja preko Airbnb-ja je v Sloveniji že široko razširjena. Od objave članka v letu 2017 so se določeni postopki poenostavili, pridobiti je bilo mogoče dodatna pojasnila FURS-a, vendar določene prepreke pri poslovanju še vedno ostajajo in večini sobodajalcev preprečujejo poslovanje v skladu s predpisi. Ker se doslej ni preverjalo izpolnjevanje pogojev pri samem vpisu v register, menimo da je večina fizičnih oseb sicer izpolnila določene pravno-formalne pogoje in plačuje ustrezen davek, vendar pa so le redki posamezniki, ki so v večstanovanjski hiši pridobili ustrezna soglasja ostalih stanovalcev.

Slovenski predpisi opredeljujejo dejavnost oddajanja sob oz. apartmajev kot dejavnost nastanitve gostov, ki jo opravljajo sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – Zgos. Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Oddajanje nepremičnin preko platforme Airbnb tako lahko vršimo kot fizična oseba, če to opravljamo občasno, ne več kot 5 mesecev v koledarskem letu in nudimo največ 15 ležišč. Registriramo se kot sobodajalci z vpisom v Poslovni register Slovenije.

Odločimo pa se lahko tudi za opravljanje storitve kot samostojni podjetniki (s.p.-ji) ali preko pravne osebe npr. d.o.o. ali društva, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri čemer moramo biti registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti. Slovenci pogosto poslujemo kot samostojni podjetniki z normiranimi stroški, ko opravljamo to dejavnost, saj le ta omogoča celoletno poslovanje in hkrati predstavlja davčno ugodno rešitev.

V nadaljevanju se osredotočamo zlasti na obravnavo sobodajalcev – fizičnih oseb, ki bi želele oddajati nepremičnino preko platforme AIRbnb in na izpolnjevanje pogojev pred začetkom dela:

• sobodajalec se v Poslovni register Slovenije vpiše z obrazcem »Prijava za vpis podatkov o sobodajalcu v Poslovni register Slovenije«, ki ga vloži na katerikoli izpostavi AJPES osebno ali ga pošlje po pošti;
• vpis v Davčni register opravi Finančni urad RS (v nadaljevanju FURS) po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz PRS;
• izvajalec nastanitvene dejavnosti (sobodajalec) bo moral pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek njihovega portala;
• sobodajalec mora imeti dokazilo o lastninski ali razpolagalni pravici nad nepremičnino v oddajanju. Za potrebe dokazovanja zadostuje izpisek iz zemljiške knjige ali overjena kupoprodajna pogodba, sklep o dedovanju, darilna pogodba, najemna ali podnajemna pogodba;
• razpolagati mora z uporabnim dovoljenjem za stanovanjske prostore ali s potrdilo o obstoju uporabnega dovoljenja po samem zakonu ali pridobiti drugo dokazilo, da gre za take prostore;
• pridobiti mora soglasja solastnikov, (14. člen  ali 29. člen SZ-1): V primeru večstanovanjske hiše mora pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. To bi veljalo le v primeru, da bi dovoljeno dejavnost opravljali le v delu stanovanja, skladno s 14. členom zakona. Če pa stanovanje ni več namenjeno lastniku stanovanja za njegove stanovanjske potrebe, temveč se v njem opravlja turistična dejavnost, gre za uporabo stanovanja v druge namene (29. člen SZ-1), po katerem je potrebno dobiti soglasje vseh solastnikov v stavbi. Tega pogoja velika večina sobodajalcev ne bo nikoli izpolnjevala;
• ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika;
• poskrbeti, da so izpolnjeni splošni pogoji glede varnosti inštalacij in požarnega reda;
• izpolnjevati mora minimalne tehnične pogoje, pogoje glede storitev, predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti;
• stanovanje je potrebno kategorizirati glede na opremljenost v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Sobodajalec z uporabo elektronskega sistema kategorizacije izpolni kategorizacijski list za določeno vrsto in kategorijo nastanitvenega obrata, ki izpolnjuje standarde določene v prilogi pravilnika.

Sobodajalec lahko začne opravljati svojo dejavnost tedaj, ko izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je vpisan v PRS. Izpolnjevanje pogojev se v postopku vpisa ne preverja, kar pomeni, da je država zagotovila pobiranje prispevkov, davkov, ni pa še zagotovila pravnega reda na tem področju.

Nadaljujemo s pogoji, ki jih mora sobodajalec kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, izpolnjevati po vpisu v PRS:

• sobodajalec je dolžan preko eTurizem-a (spletni portal AJPES-a) dnevno poročati podatke o gostih in prenočitvah, najpozneje v 12 urah po prihodu gosta. Mesečno pa poroča statistične podatke za pretekli mesec.
• fizična oseba (sobodajalec) mora predložiti davčnemu organu tudi izračun predvidene davčne osnove na obrazcu obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sobodajalec mora davčni obračun posredovati najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, med letom pa mora obračunavati in plačevati mesečne oziroma trimesečne obroke akontacije. Davčna osnova se lahko ugotavlja kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti prišteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in se progresivno obdavči. Če pa so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, se fizična oseba lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih v višini 80% prihodkov. Dohodek iz dejavnosti se v tem primeru ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Davčna osnova torej znaša 20 odstotkov prihodkov, od te davčne osnove pa se plača 20 odstotkov končnega davka, pri čemer pa se davčne olajšave ne priznavajo. Sobodajalec mora priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti z istoimenskim obrazcem pri FURSU, najkasneje v roku 8 dni po vpisu. To pomeni, da se mu upoštevajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov predvidenih prihodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. V primeru, da tega ne stori, se bo davčno osnovo ugotavljalo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov;
• fizične osebe so kot sobodajalci obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in poškodbo pri delu in poklicno bolezen, v skladu z osmo alinejo tretjega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 in 10. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ. Na podlagi tega plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja in sicer v pavšalnih zneskih. Omenjeni prispevki se plačujejo mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec ali v letnem znesku do 31.1. v koledarskem letu, na katerega se prispevki nanašajo, oziroma v roku 30 dni od vpisa v Poslovni register Slovenije. Mesečni znesek pavšalnega prispevka za PIZ od aprila 2019 dalje znaša 14,60 EUR ali letni 175,26 EUR. Pavšal za ZZ pa je sestavljen iz mesečnega prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 3,70 EUR ali letnega v višini 44,40 EUR, ter mesečnega prispevka za ZZ v višini 11,11 EUR ali letnega prispevka za ZZ v višini 133,32 EUR.  Preverite letne spremembe teh zneskov preko FURS-ove spletne strani. Prispevke se plačuje mesečno ali letno. Obvezno zavarovanje velja od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije do dneva izbrisa iz tega registra, kar pomeni, da je obvezno plačevanje teh prispevkov tudi za mesece, ko to dejavnost zaradi omejitve ne morete opravljati.
• sobodajalci, ki nepremičnine oddajajo preko posrednikov oz. Airbnb ali Booking.com platform, ki imajo seveda sedež izven Slovenije, se morajo predhodno identificirati za namene DDV tudi, če je obseg njihovega prometa pod zakonsko določenim pragom. Če so identificirani za namene DDV samo kot prejemniki teh storitev (prejemniki tujih storitev posredovanja oz. nudenja oglasnega prostora), so dolžni od prejete storitve (3% provizije Airbnb-ja) plačati DDV v Sloveniji po stopnji 22% v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1. Mesečno morajo predložiti obračun DDV (v sistemu eDavki) in nimajo pravice do odbitka DDV. V primeru take identifikacije za namene DDV so za ostale dobave, ki jih opravijo v Sloveniji, še naprej mali davčni zavezanci (dokler ne presežejo limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih). Sobodajalec, ki ne uporablja tujih spletnih platform in v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa, se ni dolžan identificirati za namene DDV;
• davčni zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, mora za storitev, ki jo opravi kot davčni zavezanec, izdati račun ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV ali ne. FURS pojasnjuje, da gre v primeru nastanitev preko Airbnb-ja in Booking.com za primer, ko gost plača nastanitev z gotovino ali pa negotovinskim nakazilom na TRR portala, portal pa tako prejeti znesek nakaže na TRR sobodajalca, zato se šteje, da sobodajalec prejme plačilo računa s strani gosta na način, da se po ZDavPR šteje za plačilo z gotovino, ker ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila. V takem primeru mora sobodajalec zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev in ga tudi davčno potrditi;
• v primeru da sobodajalec uporablja agencijske storitve (ne pa zgoraj omenjenih portalov) in sprejema turiste, ki nočitve pri sobodajalcu plačajo agenciji, sobodajalec pa na podlagi nočitev svoje storitve zaračuna agenciji, potem ti računi niso predmet davčnega potrjevanja računov;
• sobodajalec mora turistom izdati račun za turistično takso, ki pa ni predmet davčnega potrjevanja, če jo le ti plačajo v gotovini, saj jo sobodajalec pobira v imenu in za račun občine.

Na kratko še o opravljanju dejavnosti preko registracije samostojnega podjetnika. Kot fizična oseba smo pri opravljanju te dejavnosti omejeni na obdobje 5 mesecev in v kolikor želimo to opravljati dalj časa kot postranski poklic, predlagamo da se registrirate kot popoldanski s.p. in plačevali boste mesečne pavšalne prispevke (objavljeni so na spletni strani FURS-a). Če bi se zavarovali za polni delovni čas kot samostojni podjetnik, pa plačujete polne prispevke.

Vaš dohodek iz dejavnosti bo obdavčen z dohodnino na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (lestvica za odmero dohodnine) ali pa na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (ZDoh-2). Pri tako imenovanem normiranem popoldanskem s.p.-ju je 20% davek dokončen in se ne vključuje v letno napoved dohodnine. Davčna osnova pa se določi tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki v višini 80% prihodkov.

Samostojni podjetnik se bo moral vključiti v DDV sistem, če v obdobju 12 mesecev preseže promet 50.000 EUR (78. člen ZDDV-1), vendar mora kljub temu da to ne doseže, pridobiti pri FURS-u posebno DDV številko, ker prejema storitve posredovanja od tujega davčnega zavezanca (portal Airbnb ali npr. Booking.com). Plačevati bo moral 22% DDV na obračunano provizijo Airbnb-portala.

Davčno potrjevanje računov pri opravljanju te dejavnosti je potrebno, če oddajate preko portala Airbnb in Booking.com. Razlog smo že predhodno zapisali.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

31.7. JE ROK ZA ODDAJO LETNE NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE TUDI ZA DOHODKE IZ TUJINE

31.7. je rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine ali niste napovedali dohodkov iz tujine. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka. Kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku?

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) zahteva od rezidentov Slovenije, da napovejo dohodke iz delovnega razmerja v tujini, v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, ter pri poračunu dohodnine na letni ravni. Za redni mesečni dohodek morate napoved za odmero akontacije dohodnine oddati že v 15 dneh od dneva, ko prvič prejmete dohodek iz delovnega razmerja v tujini. Če se vam spremeni višina rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja za več kot 10% ali se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na spremembo višine akontacije za več kot 10%, morate ponovno v 15 dneh oddati novo napoved za odmero akontacije dohodnine. Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je potrebno napovedati neredne dohodke, kot so npr. božičnica, 13. plača, regres in podobno.

Na podlagi vaše napovedi vam bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. iz zaposlitve, ki jo boste morali sami plačevati. Do 31. maja tekočega leta bi vam moral biti izdan tudi informativni izračun dohodnine, kjer se upošteva tudi druge dohodke, prejete iz tujine, ki ste jih napovedali med letom. Veljal bo za odločbo o odmeri dohodnine, če zoper informativni izračun ne boste podali ugovora.

Če ste uveljavili oprostitev iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in vam je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, potem bo informativni izračun dohodnine upošteval to oprostitev. Če boste prejeli informativni izračun dohodnine, ki je napačen ali so podatki nepopolni (tudi po vaši krivdi), potem lahko v roku 15 dni od vročitve vložite ugovor, v njem pa morate potem nujno uveljavljati tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, da se vam bo upošteval pri izračunu dohodnine na letni ravni.

Če medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja niste oddali, potem morate do 31.7. tekočega leta oddati letno napoved za odmero dohodnine za preteklo leto. Odbitek tujega davka se vam bo upošteval le, če ga boste v napovedi tudi uveljavljali.

V  letni napovedi dohodnine ali v ugovoru zoper informativni izračun lahko uveljavljate znižanja odbitka tujega davka, obvezne prispevke za socialno varnost, davčne olajšave, stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu in oprostitev po mednarodni pogodbi.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine, uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Mnoge večstanovanjske hiše na Hrvaškem so ali pa še bodo dobile prisilne upravljavce

Upravljanje nepremičnin ob hrvaški obali dolgo ni zaživelo, saj njihovi lastniki, od katerih je veliko Slovencev, niso imeli potrebe po imenovanju upravnika oz. upravljavca v večstanovanjski stavbi. Ponekod so že uvedli ostrejše ukrepanje, drugje pa se le to napoveduje – imenovanje prisilnega upravljavca nepremičnine.

Zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah (Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima) določa, da je potrebno upravljavca nepremičnine imenovati najkasneje v roku 12 mesecev po začetku veljavnosti zakona (1996).

Ker se večina nepremičnin z lastniki na Hrvaškem samo-upravlja, so nekateri Slovenci že pridobili obvestilo lokalne skupnosti, kjer se nepremičnina nahaja, da so za prisilnega upravljavca njihove nepremičnine imenovali določeno fizično ali pravno osebo. Drugod so začeli omejevati dobavo smetnjakov in odvoz smeti, če večstanovanjska stavba nima urejenega upravljavca nepremičnine. Tudi slednjim sledi v zaključni fazi imenovanje prisilnega upravljavca.

Kakšna je vloga prisilnega upravljavca? Prisilni upravljavec ima v skladu z zakonom enako vlogo kot »redni« upravljavec nepremičnin, da vrši posle rednega in izrednega upravljanja nepremičnine. Upravljavec nepremičnine je dolžan skrbeti za interese vseh lastnikov nepremičnine, posle rednega upravljanja izvajati v skladu z odločitvijo večine lastnikov, posle izrednega upravljanja pa le s soglasjem vseh lastnikov ali na podlagi odločitve sodišča. Vsako leto je dolžan obvestiti lastnike o poslovanju preteklega leta, izdelati pregled predvidenih poslov vzdrževanja in izboljšav, predvidenih stroškov in obremenitev za prihodnje leto ter pridobiti več ponudb za določene posle vzdrževanja in večje investicije. Upravljavec nepremičnine poskrbi za oblikovanje skupnih rezerv, kamor morajo solastniki vplačevati najmanj 0,54% vrednosti nepremičnine letno. Solastniki vplačujejo v skupne rezerve glede na njihov solastniški delež, če se ne dogovorijo drugače. Dokler se ne ugotovi konkretna višina vrednosti nepremičnine posameznega lastnika, se za solastniški delež upošteva delež uporabne površine posamezne nepremičnine v razmerju do skupne uporabne površine v večstanovanjski stavbi. V praksi se vplačuje v skupne rezerve med 2 – 2,7 HRK na m2 mesečno, kar naj bi bila proizvodnja cena kvadratnega metra nepremičnine.

Kaj lahko storite sami, da ne pride do imenovanja prisilnega upravljavca?

Po Zakonu o lastništvu in drugih stvarnih pravicah je lahko za upravljavca imenovana vsaka poslovno sposobna pravna in fizična oseba. O imenovanju upravljavca odločajo solastniki z večino glasov. Solastniki pa lahko tudi med seboj izberejo enega ali več upravljavcev. Upravljavec se mora prijaviti za opravljanje te dejavnosti, solastniki pa morajo odpreti račun skupne rezerve (zajednička pričuva) pri eni od bank. Opozarjamo pa na to, da vse hrvaške banke ne omogočajo odprtja skupnih rezerv na račun fizičnih oseb oz. zgradbe, ampak le skupne rezerve kot ločen račun pri upravljavcu – pravni osebi.

Solastniki morajo podpisati vsaj dva dokumenta, to sta solastniški dogovor in dogovor z upravljavcem.

Solastniki opredelijo v solastniškem dogovoru način upravljanja, višino posameznih solastniških delov, upravljavca, pogoje in način zbiranja skupnih rezerv, koriščenje skupnih prostorov in drugo kar je pomembno za medsebojne lastniške odnose. Podpisati je potrebno dogovor z upravljavcem in med solastniki izbrati predstavnika, pooblaščenega za sodelovanje z upravljavcem.

Za potrebe upravljanja nepremičnine je potrebno upoštevati tudi Uredbo o vzdrževanju stavb (Uredba o održavanju zgrada), v kateri so natančneje opredeljena vprašanja namembnosti rezervnega sklada zaradi vzdrževanja stavb v solastništvu, o vrstah in načinu izvajanja hitrih in nujnih popravkov na stavbah in vprašanjih v zvezi s posredovanjem podatkov o stanovanjih.

V okviru omrežja Pravni SOS vam ponujamo pripravo Solastniškega dogovora in Pogodbe o upravljanju v hrvaškem jeziku ali pa samo dodaten pravni nasvet. Pokličite nas na 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite tudi ostale naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Skrb za pravice delavcev pri evidentiranju delovnega časa

Sodišče EU je odločilo, da se mora v državah EU vzpostaviti sistem za merjenje delovnega časa pri delodajalcih, ki bo poskrbel za uveljavitev pravic, ki jih imajo delavci v skladu z Direktivo EU. Se v Sloveniji obeta  spletno vodenje evidenc o delovnem času pri vseh delodajalcih?

Pogoste so kršitve delovne zakonodaje na področju delovnega časa, kot so neplačane nadure, nezakoniti izbrisi presežnih ur, neurejenost pri razporejanju delovnega časa in še bi lahko naštevali. Ker je to vseevropski problem, je EU po sklepu EU sodišča pozvala svoje članice k spoštovanju EU direktive o delovnem času – Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32003L0088.

V Sloveniji morajo delodajalci v skladu z zakonodajo (Zakonom o delovnim razmerjih ZDR-1 in Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti ZEPDSV) voditi različne vrste evidenc pri zaposlovanju: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu ter tudi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih. Vendar ima slednja pomanjkljivost, saj poleg dnevnega evidentiranja delovnega časa v obliki števila ur ne zahteva tudi dnevnega evidentiranja časa prihoda in odhoda delavca na delo.

Na omenjeno pomanjkljivost so pri nas opozarjali že delovni inšpektorji, saj imajo zaradi navedenega težave pri dokazovanju kršitev pri delodajalcih. Pričakujemo lahko torej zakonodajne spremembe na tem področju, napovedujejo pa se tudi odprave zlorab pri vodenju evidenc delovnega časa s tem, da se vpelje njihovo spletno vodenje.

Ker so delavske pravice največkrat kršene na področju delovnega časa, bi pričakovali tudi zakonsko obveznost sprejema Pravilnika o delovnem času, ki je trenutno le neobvezen akt delodajalca. V njem se poleg definiranja delovnega časa zaposlenih, obvezne prisotnosti na delovnem mestu, odmorov med delom, koriščenja nadur, obračunavanja in štetja presežnih ur in drugih splošnih zadev, opredelijo tudi specifične razporeditve delovnega časa (neenakomerna razporeditev), začasna razporeditev in druge zadeve prilagojene potrebam dejavnosti delodajalca.

Zakonska obveza po vzpostaviti spletnega evidentiranja delovnega časa, ki bi onemogočal oz. vsaj zelo otežil zlorabe evidentiranja in nezakonitega brisanja presežka delovnih ur, neustreznega določanja nadur in njihovega koriščenja, bi bila pozitivna rešitev številnih nesporazumom in slabi volji delavcev, ki so pogosto prisiljeni v opravljanje večjega števila nadur, kot jih predvideva zakonodaja. Trenutno zgolj na papirju ostaja zapisano, da ne nosijo posledic, če se temu zoperstavijo.

Za pravno svetovanje na delovno pravnem področju so vam na voljo naši pravni svetovalci. Pokličite na 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite tudi ostale naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Ne spreglejte možnosti sofinanciranja vaših projektov – digitalnega marketinga, vzdrževanja certifikatov, udeležbo na tujih trgih, preoblikovanja družbe,…

Preverite poziv Javnega sklada RS za podjetništvo, ki ponuja sofinanciranje projektov, za katere menimo, da sodijo med potrebe večine podjetij. Verjamemo, da vsaj en poziv ustreza tudi vam, zato se nanj prijavite. Javni pozivi so odprti do 31.3.2023.

Namen razpisov je spodbujati kibernetsko varnost, predstavitve in udeležbe v tujini, ter raziskave tujih trgov. Prav tako so za marsikatero podjetje zanimivi razpisi za dvig digitalnih kompetenc, pripravo digitalnih strategij in digitalnega marketinga. Sofinancirani so lahko tudi stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca) in stroški certificiranja za pridobitev oz. vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov. Če razmišljate o nujnem preoblikovanju podjetja, potem si preberite razpisne pogoje, ki so vam na voljo na ustrezni povezavi spodaj. Ni odveč, da predhodno preverite tudi pravne in davčne posledice preoblikovanja.

Pozivi so namenjeni mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo sedež v RS in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge.

Za sofinanciranje se odobrijo pravilno označene in popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo. Popolne vloge bodo odobrene in sofinancirane v okviru razpoložljivih razpisanih sredstev, ki so predvidena pri posameznem razpisu, do največ 60% upravičenih stroškov in v okviru minimalnega – maksimalnega zneska, podanega pod posameznim pozivom:

Glede na to, da se bliža poletje in dopusti, predlagamo, da se na zgornje razpise prijavite čim prej, da boste svoje cilje lahko dosegli še v tem letu.

Na voljo smo vam za pomoč pri pripravi ustrezne razpisne dokumentacije, kot tudi pri pravnem in davčnem svetovanju, na telefonu 051 368 812 ali preko info@pravnisos.si. Več o naših storitvah si lahko preberete na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Družinski zakonik je poskrbel za mnoge spremembe pri preživljanju, zaščiti otrok in tudi prodaji otrokovega premoženja

V letošnjem letu  je stopil v veljavo novi Družinski zakonik, ki je prinesel dolgo pričakovane novosti. Nekatere so se pričele uporabljati že ob začetku tega leta, nekatere pa uporabljamo od letošnjega aprila. V preteklosti smo že pisali o novostih, ki jih prinaša zadnja novela Družinskega zakonika s 1.1. 2019  ter o ureditvi predporočne pogodbe, ki je novost v slovenskem pravnem redu.

Družinski zakonik uvaja različne novosti, mnoge in verjetno najpomembnejše so spremembe na področju varstva najboljšega interesa otroka.

Po prvem aprilu letos tako starši v primeru, ko želijo prodati otrokovo premoženje ter sredstva porabiti za otrokovo življenje ali izobraževanja, ne potrebujejo soglasja centra za socialno delo (CSD).  Skladno z novo zakonodajo lahko starši brez soglasja CSD prodajo premoženje kot na primer delnice, investicijske kupone ter druge finančne instrumente.

Druga novost v slovenski zakonodaji s področja varstva otrok so novosti na področju skrbništva otrok. Po novem lahko skrbništvo nad otrokom pridobi tudi družinski član v primeru, ko otrok nima več živih staršev in sodišče presodi, da je družinski član primeren za skrb za otroka, ter če se družinski član s podelitvijo skrbniške pravice tudi strinja. Otrok tako ostane med člani širše družine, ki mu je poznana in se v njej dobro počuti, ne da bi ga moral družinski član tudi posvojiti. Ta določba velja le za sorodnike, ki so z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranki vrsti do vštetega četrtega kolena – babice in dedki, brat/sestra, stric/teta ali bratranec/sestrična.

V primeru, da CSD presodi, da starša ne vzgajata oz. skrbita za otroka tako, da bi bili zavarovani najboljši interesi otroka lahko po presoji odloči, da se uvede ukrep t.i. omejitev starševske skrbi, kjer CSD sam vzpostavi začasen nadzor nad izvajanjem starševske pravice s strani staršev.

Novi Družinski zakonik prinaša tudi novosti na področju preživljanja otrok. Bistvena novost je, da otrok, ki so vpisani v evidenco brezposelnih ali ki so zaposleni, starši niso dolžni več preživljati. Nadalje otroka ni potrebno več preživljati, ko zaključi svoje izobraževanje. Dolžnost staršev, da preživljajo otroke, je tako vezana na status študenta oz. dijaka in se v vsakem primeru, tudi če se otrok še izobražuje zaključi, ko otrok dopolni 26 let.

Novost družinske zakonodaje je tudi prenos odločanja v nekaterih družinsko pravnih zadevah iz CSD na sodišče. Po novem tako sodišča odločajo o: začasnih in trajnih ukrepih za varstvo in zaščito koristi otrok, odloča o namestitvi otroka v rejništvo, posvojitev ali postavitvi skrbnika otroku,  o odvzemu otroka staršem ter o namestitvi mladoletnikov v ustrezne zavode. CSD lahko v nujnih primerih še vedno odvzamejo otroka, vendar le v primeru, ko se z odvzemom otroka s strani CSD nemudoma poskrbi za varstvo otroka.

Družinski zakonik prinaša še mnoge druge novosti, o katerih smo že ali pa še bomo pisali. Ker omenjeni zakonik ureja vsakodnevne življenjske dogodke in okoliščine je pomembno, da se z novostmi čim bolje seznanimo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Nova zakonska ureditev poslovne skrivnosti in direktiva EU, ki ščiti žvižgače

Poslovna skrivnost je odslej urejena z Zakonom o poslovni skrivnosti, v skladu  z direktivo EU o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. V slovenski prostor se je vneslo torej poenotenje pojma in varstva poslovne skrivnosti, kar je terjalo spremembe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih.

Pojem poslovne skrivnosti tako po zakonu zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse tri kriterije:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Imetnik poslovne skrivnosti oz. oseba, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo (fizična ali pravna oseba), mora informacijo določiti kot poslovno skrivnost v pisni obliki in seznaniti o tem vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Pomembno je vedeti, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti takšne informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Zakon o poslovni skrivnosti podrobneje v 4. in 5. členu določa kaj se šteje za zakonito in kaj za protipravno pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti.

Določa pa tudi izjeme, v katerih primerih bo sodišče zavrnilo zahtevek imetnika poslovne skrivnosti po varstvu pravic in sicer:

– če ugotovi, da je bila poslovna skrivnost pridobljena, razkrita ali uporabljena pri uresničevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot jo določa zakon, ki ureja medije;

– pri razkritju zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa;

– pri uresničevanju pravic delavcev, če je poslovno skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in varstvo predstavnikov delavcev in

– v drugih primerih, kadar tako določa zakon ali predpisi EU.

Zakon nadalje našteva možne zahtevke, ki jih imetnik poslovne skrivnosti lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem sodišču, opredeljuje pa seveda tudi pravico do povrnitve škode in civilno kazen. Terjatve sicer zastarajo v roku treh let od dneva, ko je imetnik poslovne skrivnosti izvedel za kršitev, v vsakem primeru pa v roku petih let od dneva, ko je nastala kršitev.

V povezavi s sprejetjem Zakona o poslovni skrivnosti velja omeniti tudi direktivo EU o zaščiti žvižgačev, saj bodo le ti pravno zaščiteni v primeru, ko prijavijo dejanje ali informacijo, ki po njihovem mnenju pomeni zlorabo in kršitev EU zakonodaje, četudi je označena za poslovno skrivnost.

Evropski parlament je namreč pred kratkim podprl direktivo o zaščiti žvižgačev v EU, ki bo omenjenim osebam zagotovila zaščito pred maščevanjem in povračilnimi ukrepi, ko bodo poročali glede kršitev prava EU na področju utaje davkov, korupcije, javnih naročil, varovanja okolja ter javnega zdravja in varnosti. Direktivo morajo potrditi še države članice, v nadaljevanju pa implementirati v roku dveh letih.

Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom nad 10 milijonov evrov bodo morala vzpostaviti notranji postopek za obravnavo prijav žvižgačev. Z novim zakonom bodo zajete tudi vse državne in regionalne uprave in občine z več kot 10 000 prebivalci.

Poleg obravnav kršitev v okviru posameznih organizacij (notranjih obravnav), bo obstajala tudi zunanja obravnava na državni ravni, ki bo na drugi stopnji na voljo žvižgaču. V kolikor pa tudi omenjena obravnava ne bo obrodila sadov, bo lahko žvižgač kršitev posredoval v vednost tudi medijem, pri tem pa ohranil pravno zaščito.

Zaščita žvižgača se uresničuje na ta način, da se zaposlenemu ne bo smelo odpovedati zaposlitve, ne bo se ga smelo premestiti na nižje delovno mesto, mu zadržati napredovanja, znižati plače in podobno. S strani posamezne države pa mora biti žvižgaču zagotovljena pravna pomoč, v času postopkov pa tudi finančna in psihološka podpora. Zaščiteni bodo tudi njihovi sodelavci, sorodniki oz. tisti, ki žvižgaču pomagajo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako preko spleta preverite svoje kazenske točke v cestnem prometu in kaj storiti, če vam grozi trajni odvzem vozniškega dovoljenja?

Splošno znano je dejstvo, da se kazenske točke v cestnem prometu pridobijo za prekršek zoper varnost v cestnem prometu, v višini od ene do 18 točk. Vpišejo se v Skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu, ki jo upravlja Ministrstvo za pravosodje.

Na državnem portalu eUprave vam je na povezavi https://e-uprava.gov.si/moja-euprava/prekrski/kazenske-tocke.html na voljo vpogled v Skupno evidenco kazenskih točk, kjer lahko preverite svoje kazenske točke.

Preprosto dostopate bodisi z digitalnim potrdilom ali preko enkratnega gesla smsPASS.

Kazenske točke se vam bodo po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, izbrisale iz evidence, če v tem času ne dosežete števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se izreče, ko dosežete ali presežete 18 kazenskih točk v času dveh let, voznik začetnik pa že 7 kazenskih točk.

V kolikor vam grozi trajni odvzem vozniškega dovoljenja in ste prejeli sklep sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja imate možnost, da sodišču predlagate odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in opravite določene obveznosti (udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v rehabilitacijskem programu).

Če sodišče sprejme vaš predlog, vas bo napotilo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. To pa le v primeru, ko je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi kazenskih točk, ki niso bile izrečene zaradi prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Če vam je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi naštetih razlogov, potem vas bo sodišče usmerilo v enega od treh možnih rehabilitacijskih programov: edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali program zdravljenja po standardiziranih programih zdravljenja odvisnosti.

Če sodišče ugotovi, da v preizkusni dobi niste naredili hujšega prekrška in da ste izpolnili določene obveznosti, bo odločilo, da se vam vozniško dovoljenje ne odvzame oz. da izrečena sankcija preneha veljati. Izbrisale se vam bodo tudi kazenske točke iz skupne evidence kazenskih točk.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Postopek ob vročitvi odpovedi delovnega razmerja

Mnogi delodajalci se ob odločitvi, da bodo zaposlenega odpustili, soočijo z vprašanjem, kako pravilno vročiti odpoved delavcu, da ne bi prišlo do procesne napake in kršenja zakona. Vročitev odpovedi se ne razlikuje glede na redno ali izredno odpoved delovnega razmerja, ampak je odvisen od okoliščin, v katerih delodajalec podaja odpoved delovnega razmerja.

Skladno z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) se odpoved delovnega razmerja praviloma vroča osebno, v prostorih delodajalca, sicer pa:

• s priporočeno pošiljko s povratnico ali
• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Postopek ob vročitvi je glede posameznih okoliščin opisan v nadaljevanju.

1.Delavec je na delovnem mestu

Če je delavec na delovnem mestu (praviloma), mu delodajalec pisno odpoved delovnega razmerja vroči v svojih prostorih. Dodatno velja poudariti, da mora odpoved vsebovati podatke o tem, kdaj je bila vročena delavcu ter podpis delavca, s katerim delavec potrdi, da je prejel odpoved. V primeru, da delavec ne želi potrditi prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpoved še vedno velja, vendar je na delodajalcu, da dokaže, da je bila in kdaj je bila odpoved vročena delavcu.

(Obratno velja v primeru, ko želi delavec vročiti odpoved delovnega razmerja svojemu delodajalcu in je slednji ne želi sprejeti).

2. Delavca ni na delovnem mestu

Delavcu se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči tako, da se mu jo pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico. S povratnico delodajalec dokazuje, kdaj je bila zaposlenemu vročena odpoved. Glede na dan vročitve pošiljke se računa tudi odpovedni rok.

3. Delavec nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji

V primeru, da delavec nima začasnega ali stalnega bivališča v Sloveniji in pravi naslov delodajalcu ni znan, delodajalec odpoved delovnega razmerja v zaprti ovojnici nabije na oglasno desko oziroma drugo oglasno mesto, ki je delavcu dostopno na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni, se šteje, da je bila odpoved delovnega razmerja zaposlenemu vročena.

 V obratnem primeru, ko želi podati odpoved delovnega razmerja delavec in delodajalec na svojem sedežu ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

Zaradi polemik o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladno s 4. odstavkom ZDR-1, ki je določal, kako poteka vročitev v primeru, ko delavec ne prevzame pošiljke, ki je naslovljena nanj, je bil ta odstavek do nadaljnjega razveljavljen s strani Ustavnega sodišča in sicer s sodbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20, z dne 16.3.2017. V celoti lahko sodbo prebereta na spletni strani Ustavnega sodišča: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31122.

Imate še dodatna vprašanja v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja?  Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

VPRAŠANJE REZIDENTSKEGA STATUSA

Vprašanje davčnega rezidentstva v Sloveniji ureja 6. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in v kolikor niste zaposleni v tujini v diplomaciji ali različnih evropskih institucijah velja, da ste rezident Slovenije , če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

• imate uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
• imate svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
• ste v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Vsi omenjeni kriteriji so enakovredni in oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od teh pogojev.

Podrobnejša opredelitev posameznih pojmov

Stalno prebivališče – gre za formalno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu v Sloveniji. Če za daljši čas odidete iz Slovenije ali v primeru, da za stalno odidete iz Slovenije in želite pridobiti status davčnega nerezidenta, morate odjaviti stalno prebivališče pri upravni enoti.

Običajno bivališče – običajno prebivališče v Sloveniji pomeni, da posameznik v teku svojega življenja redno, normalno ali navadno prebiva v Sloveniji, ne glede na to ali prebiva v najemnem ali lastniškem stanovanju.

Središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji – če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega rezidenta Slovenije.

Katera dejstva presoja FURS pri ugotavljanju, kje je vaše središče osebnih in ekonomskih interesov:

• Ali imate družino (partnerja, otroke, vzdrževane družinske člane) v Sloveniji?
• Ali imate osebno premoženje (vozila, oblačila, pohištvo) v Sloveniji?
• Ali imate delovno in vozniško dovoljenje, izdano v Sloveniji?
• Ali imate sezonsko prebivališče v Sloveniji?
• Ali imate zaposlitev pri slovenskem podjetju, ki vas je napotil v tujino?
• Ali imate račune v slovenskih bankah, kreditne kartice izdane v Sloveniji, zavarovanja sklenjena v Sloveniji?
• Ali ste član društev, verskih skupnosti in drugih ustanov v Sloveniji?
• Ali ste ohranili telefonsko številko, poštni naslov ali kakšna naročniška razmerja v Sloveniji?
• in druge podobne zadeve.

Pri tej točki se vsa dejstva presojajo skupaj in eno samo dejstvo ni odločujoče. Kljub temu se večji pomen pripisuje prav osebnim interesom (v kateri državi pogodbenici prebivajo njegov zakonski ali zunajzakonski partner, otroci, …) posameznika pred ekonomskimi interesi.

Posameznik pa je lahko tudi dvojni rezident, torej rezident Slovenije po 6. členu ZDoh-2 ter hkrati rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo. Vprašanje dvojnega rezidentstva se v tem primeru presoja v okviru postopka uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi v Sloveniji ali v okviru postopka skupnega dogovarjanja po mednarodni pogodbi. Za dohodke v tujini lahko posameznik uveljavlja pravice iz mednarodne pogodbe že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in odmeri dohodnine ter navede, da se šteje tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, vendar mora pri tem predložiti tudi potrdilo davčnega rezidentstva tuje države.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.