Kaj morajo vedeti najemniki in najemodajalci, ko sklepajo najemno pogodbo?

Na vse večje težave s prijavo stalnega prebivališča mnogih slovenskih prebivalcev je že pred nekaj leti opozarjal Varuh človekovih pravic, vendar tudi Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) ni prinesel rešitve na tem področju. V tem članku opozarjamo na težave najemnikov, ki so se znašli brez prijavljenega stalnega prebivališča in težave njihovih najemodajalcev.

Imeti stalno prebivališče v Sloveniji, je tudi za nekatere slovenske državljane, misija nemogoče. V času, ko je najemnih stanovanj občutno premalo, so se nekateri najemniki (npr. brez lastnih nepremičnin, brez staršev, itd.) znašli v nemogoči situaciji, saj jim večina najemodajalcev odklanja prijavo stalnega prebivališča v najetem stanovanju, po drugi strani pa jim tudi upravna enota ne dovoljuje prijave začasnega prebivališča na tem naslovu. Pogoj za prijavo začasnega prebivališča je prijavljeno stalno prebivališče posameznika (najemnika) na drugem naslovu. Če torej stalnega prebivališča najemnik nima prijavljenega, upravna enota na podlagi najemne pogodbe, na naslovu najetega stanovanja prijavi stalno prebivališče. Najemnik ima posledično težave z najemodajalcem, ker za registracijo stalnega prebivališča v njegovi nepremičnini nista bila dogovorjena. Pogosto prejme odpoved pogodbe o najemu stanovanja ali pa se mu v najboljšem primeru le ta ne podaljša.

Tudi iz Zveze prijateljev mladine Moste – Polje so opozorili na težavo socialno šibkejših posameznikov, ki jim najemodajalci odklanjajo prijavo stalnega prebivališča in imajo zato svoje stalno prebivališče ponavadi prijavljeno pri starših, na drugem koncu države. Posledica tega je, da ne morejo sodelovati na razpisu stanovanjskega sklada za neprofitno stanovanje v kraju, kjer dejansko živijo, hkrati pa tudi ne morejo biti upravičeni do subvencije najemnine.

Namen sprejetja ZPPreb-1 je bil zagotoviti točno in ažurno evidenco prebivalstva, ki bo zmanjševala možnosti fiktivne prijave prebivališča, saj so bile odkrite mnoge zlorabe tega instituta, zaradi črpanja socialne pomoči in drugih pravic. Zakonodajalci pa bi morali pri spremembah zakonodaje upoštevati dejstvo, da je potrebno problematiko reševati celovito, v prid vsem deležnikom, v nasprotnem primeru ni želenih učinkov na vseh področjih, ki naj bi jih zakon urejal.

Zakon o prijavi prebivališča po našem mnenju nepotrebno postavlja najemodajalca v podrejen položaj, kar posledično prinaša težave najemnikom. Najemodajalci, s prijavo stalnega prebivališča najemnika v njihovi nepremičnini, namreč tvegajo, da najemnik po zapadlosti najemne pogodbe in po odselitvi, ne bo prostovoljno odjavil stalnega prebivališča. Najemodajalec namreč nima pravice, da na podlagi sklenjene najemne pogodbe omejuje dolžnost prijave najemnika na njegovem naslovu, ter nima pravice, da po njegovem odhodu odjavi stalno prebivališče najemnika. Zakaj bi se torej najemodajalec, v času velikega povpraševanja po najemnih stanovanjih, ukvarjal  z administrativnimi ovirami, ki jih potencialno prinaša najemnik brez prijavljenega stalnega prebivališča. Najemnik tudi ne more odjaviti stalnega prebivališča na naslovu dosedanjega najemodajalca (četudi bi to želel), vse dokler ne prijavi stalnega prebivališča na drugem naslovu, kar pa ni enostavna rešitev, kot smo že uvodoma pojasnili.

Če najemnik po preteku najemne pogodbe, ne prijavi stalnega prebivališča na novem naslovu,  mora bivši najemodajalec sprožiti postopek ugotavljanja stalnega prebivališča na upravni enoti, kjer bo sodeloval kot priča in ta postopek lahko traja nekaj mesecev. Več o tej problematiki smo objavili v članku, na naslednji povezavi: Lastnik nepremičnine brez pravic za odjavo stalnega prebivališča najemnika.

Za več informacij o prijavi in odjavi stalnega ali začasnega prebivališča smo vam pripravili tudi članek, na naslednji povezavi: Stalno in začasno prebivališče v Sloveniji, stalni in začasni naslov v tujini.

Pravni nasvet vam nudimo preko info@pravnisos.si in telefona 051 368 812, vabimo pa vas, da preverite tudi ostale storitve našega pravnega ali davčnega svetovanja.

PRIJAVNO – ODJAVNA obveznost in z njimi povezani postopki

Prijavno – odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji ter stalnim in začasnim naslovom v tujini ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), ki natančneje opredeljuje obveznost posameznika, da prijavi resnične podatke o naslovu naselitve in sankcije, če tega ne stori. Zakon opredeljuje dolžnosti lastnika in drugih oseb, ki omogočajo bivanje posamezniku na določenem naslovu, da ga ne omejujejo pri njegovi prijavni obveznosti. ZPPreb-1 omejuje število prebivališč ali naslovov v tujini, ter poleg ostalih pomembnih zadev, natančneje definira postopke:

• postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča
• postopek ugotavljanja stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča.

Uvodoma vam podajamo nekaj informacij o prijavi in odjavi bivališča, sledi pa kratko pojasnilo postopkov, ki jih vodijo upravne enote v zvezi s prijavo-odjavo prebivališč.

Stalno prebivališče, stalni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje imata dolžnost, da na upravni enoti prijavita stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebivata, v roku osmih dneh od dneva naselitve na tem naslovu. Posameznik ima lahko eno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en stalni naslov v tujini. Če se državljan Slovenije in tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji naselita v tujini, morata najkasneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu v Sloveniji prijaviti stalni naslov v tujini ter v roku 15 dni morebitno spremembo naslova v tujini. Če vam je poznan datum naselitve v tujini, lahko stalni naslov prijavite tudi pred naselitvijo v tujini. Stalno prebivališče lahko na določenem naslovu prijavlja le oseba, ki lahko dokaže pravico do prebivanja na naslovu in sicer na podlagi izjave o lastništvu, solastništvu, najemne pogodbe, podjemne pogodbe, soglasjem lastnika, solastnika nepremičnine ali stanodajalca.  Če gre za posameznika, ki ni poslovno sposoben, potem omenjena dokazila niso potrebna za prijavo bivanja na naslovu staršev ali drugega zakonitega zastopnika. Posebnosti prijave veljajo za otroke in novorojenčke. Stalnega prebivališča pa ni mogoče kar odjaviti, saj na obstoječem naslovu preneha s prijavo novega stalnega prebivališča, s prijavo stalnega naslova v tujini, s smrtjo, izgubo državljanstva Slovenije ali če je ta odločitev sprejeta s strani upravne enote v postopku ugotavljanja prebivališča. Tujcu se ukine stalno prebivališče po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje.

Začasno prebivališče, začasni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec, ki začasno prebiva zunaj stalnega prebivališča (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju – ki imajo dolžnost prijaviti gosta) in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, mora upravni enoti prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve. Začasnega prebivališča ne more torej prijaviti oseba, ki nima urejenega statusa stalnega prebivališča. Tujec, ki na nekem naslovu že prebiva pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje ali pred pridobitvijo vizuma za dolgoročno bivanje, je dolžan prijaviti začasni naslov v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja oz. vizuma. Če se državljan Slovenije ali tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji začasno naseli v tujini za več kot 90 dni, mora najpozneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu prijaviti začasni naslov v tujini, prav tako pa v istem roku tudi njegovo spremembo.

Prav tako kot pri stalnem prebivališču, ima posameznik lahko le eno začasno prebivališče v Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, izjeme so določene z zakonom. Kot smo že omenili ima lahko začasno prebivališče le posameznik, če ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji ali stalni naslov v tujini. Prav tako ima lahko začasno dovoljenje tudi tujec, na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Začasni naslov v tujini ima lahko tisti posameznik, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Začasno prebivanje se prijavlja za čas do dveh let in se ga lahko ponovno prijavi pred njegovim prenehanjem, medtem ko se začasni naslov v tujini prijavlja največ za štiri leta, pred njegovim prenehanjem pa ga je prav tako mogoče ponovno prijaviti. Posameznik mora odjaviti začasni naslov v osmih dneh, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh od odselitve.

Preverjanje resničnosti prijave prebivališča

Postopek sproži upravna enota ob prijavi prebivališča in sicer v primerih, ko dvomi o tem, da posameznik dejansko prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, potem tudi v primeru, ko mu lastnik ne dovoljuje prijave stalnega prebivališča in v drugih primerih (enota ni stanovanjski objekt, nima hišne številke, itd.). Postopek se sproži tudi v primeru suma, da gre za fiktivno prijavo, ker na tem naslovu prijavljeno že večje število oseb.

Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja oz. da stavba ne obstaja ali da ni mogoče določiti hišne številke, bo z odločbo zavrnila prijavo stalnega prebivališča.

Ugotavljanje stalnega ali začasnega prebivališča

V kolikor pa upravna enota sumi na zlorabo instituta prijave prebivališča, pa lahko uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča.

Tako bo upravna enota po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja prebivališča, če posameznik ne prijavi prebivališča kljub pozivu upravne enote ali če dvomi, da posameznik, kljub njegovi izjavi, na naslovu prijavljenega prebivališča prebiva. Postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče ali občina, kjer posameznik prebiva.

Če po preverbi dejanskega stanja kje posameznik prebiva, upravna enota ugotovi, da ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, mu bo v register stalnega prebivalstva prijavila stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko stalno prebiva. Če ugotovi, da se je posameznik stalno odselil iz Slovenije, mu bo v register vpisala stalni naslov v tujini oz. državo, v katero se je odselil.

Ugotavljanje začasnega prebivališča se opravi smiselno po enakem postopku.

V kolikor pa se zgodi, da upravna enota v tem postopku ne more prijaviti stalnega prebivališča za posameznika, mu določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere stalno prebiva ali v določenih primerih na Centru za socialno delo (CSD).

Globa za prekrške v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča je od 200 do 600 EUR.

Za davčno – pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako ravnati pri odrejanju dela na domu?

Obveščamo vas, da je na spletni strani Ministrstva za delo (MDDSZ) objavljeno pojasnilo glede možnosti odrejanja dela na domu in drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, kar velja prebrati in se po potrebi tudi ustrezno pripraviti.

Delodajalci imajo pravico, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v izjemnih okoliščinah odredijo drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določeno s pogodbo o zaposlitvi, kot je npr. delo na domu in to brez soglasja delavca, vendar le za čas trajanja izjemnih okoliščin.

Delodajalec pa mora biti pri odrejanju dela od doma pozoren na primernost delovnega mesta, vidik delovnega časa, zagotavljanje delovnih sredstev, varstvo poslovnih skrivnosti ter varnost in zdravje pri delu.

V primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Ministrstvo za delo (MDDSZ) je povzelo priporočeno vsebino, ki naj jo delodajalec opredeli pri enostranskem odrejanju dela na domu zaradi izjemnih okoliščin:

• navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
• opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
• opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
• obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
• način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
• delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
• delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
• plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
• dosegljivost delavca, ki dela na domu
• kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
• omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca, – način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
• napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

O opravljanju dela na domu pa je potrebno obvestiti tudi Inšpektorat RS za delo (možno tudi elektronsko na ta naslov: gp.irsd@gov.si), kjer navedete kdo in kje delo opravlja, kakšno delo se opravlja in koliko časa se bo predvideno opravljalo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

OBJAVLJENO MNENJE KOMISIJE ZA ETIKO GLEDE RAVNANJA ODVETNIKA

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je sprejela stališče, da odvetniki, ki prebivalce Slovenije pozivajo k plačilu neplačanih parkirnin in visokih stroškov postopka v Republiki Hrvaški, kršijo 10. člen Zakona o odvetništvu in 8.,55.,58. in 61. določbo Kodeksa odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju Kodeks).

Na podlagi mnogih pritožb prebivalcev Slovenije, ki so prejeli tovrstne pozive slovenskih odvetnikov, so se odzvali tudi v Odvetniški zbornici Slovenije in pravilnost ravnanja posameznih odvetnikov presojali s strani Komisije za etiko. V nadaljevanju članka na kratko povzemamo Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike, objavljenega dne 12.11.2019, na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije.

Komisija je podala mnenje, da je odvetnik z množičnimi pozivi za plačilo visokih parkirnih kazni kršil 55. člen Kodeksa, saj je izkoriščal nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, zlasti če ta ni imela pravnega zastopnika. Zahteva za plačilo stroškov, ki večkratno presegajo znesek neplačane parkirnine, po mnenju Komisije predstavlja izkoriščanje nepoučenosti nasprotne stranke, saj ti ne poznajo pravila, da je odvetniške stroške dolžna plačati stranka, ki je storitev naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih odmeri sodišče. Prav tako neuka stranka ne ve, da se opomin kot strošek v izvršbi ne priznava. V Komisiji tudi menijo, da želi odvetnik izkoristiti boječnost nasprotne stranke, da bi v primeru neplačila opomina sledili še bistveno višji stroški, pri čemer želi odvetnik doseči neupravičen uspeh za svojo stranko (hrvaške odvetnike oz. njihove stranke).

Prav tako so v Komisiji zaznali kršitev 58. člena Kodeksa, saj odvetnik ne bi smel povzročiti nasprotni stranki nepotrebnih stroškov. Odvetnik bi lahko s svojo stranko sicer sklenil dogovor o drugačnem obračunavanju stroškov, kot je določena po tarifi, ne sme pa teh stroškov prevaliti na nasprotno stranko.

V  opominih je bilo prav tako navedeno, da bodo v primeru neplačila parkirnin in visokih stroškov postopka, sproženi sodni postopki s strani upnika pred pristojnim sodiščem v Republiki Hrvaški, kar pomeni, da bo odvetnik osebne podatke lastnikov vozil posredoval upniku, le ta pa bo sam sprožil sodni postopek pred hrvaškim sodiščem. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je odvetnik pridobil osebne podatke lastnikov vozil v nasprotju z 10. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Informacijska pooblaščenka je namreč že leta 2017 izdala mnenje, da ima po Zakonu o odvetništvu odvetnik pravico pridobivati osebne podatke, ki jih potrebuje v posamični zadevi, ko opravlja odvetniški poklic. Posredovanje podatkov bi bilo po njihovem mnenju dopustno, če npr. iz zahteve izhaja, da bo odvetnik določenega upnika zastopal pri izterjavi določene terjatve in ne, da podatke za izterjavo potrebuje upnik sam. V obravnavanih primerih je upnik odvetnika uporabil le za pridobitev osebnih podatkov dolžnika, kar je nedopustno.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

KATERE VRSTE POMOČI SO NAM LAHKO NA VOLJO IN KAKŠNA JE RAZLIKA MED NJIMI?

Odgovore na tovrstna vprašanja boste našli v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), kjer so podane razlage naslednjih del, ki ne sodijo med delo na črno: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo. Poleg omenjenih pa tudi osebno dopolnilno delo.

Če boste prejemali brezplačno pomoč v obliki kratkotrajnega dela, nujnega dela, humanitarnega dela oz. zgoraj navedenih podobnih del, ne boste zaposlovali na črno, čeprav z osebo nimate sklenjene pogodbe za opravljanje tega dela. Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Pogosto se meša pojem kratkotrajno delo ožjih družinskih članov s sorodstveno pomočjo, vendar med njima obstaja pomembna razlika. Za sorodstveno pomoč velja brezplačna pomoč zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.  Med sorodstvo v ravni vrsti sodi sorodstvo med predniki in njihovimi potomci (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, itd.), medtem ko sorodstvo v stranski črti velja med potomci določenega prednika (bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete, itd.). Razjasniti moramo še pojem svaštva, ki je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca, torej nastane na podlagi zakonske zveze (tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka)  in v primeru zunajzakonske zveze ne moremo govoriti o svaštvu. Sorodstvena pomoč se lahko v primerjavi s kratkotrajnim delom ožjih družinskih članov nudi širšemu krogu sorodnikov, vendar gre za pomoč, ki jo ena fizična oseba nudi drugi fizični osebi in ne za brezplačno pomoč pravni osebi, zavodu ali samostojnemu podjetniku (tudi če je lastnik naš sorodnik).

Kratkotrajno delo je opravljanje dela v mikro družbi, zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga brezplačno opravi naslednji krog oseb, ki je ožji kot pri sorodstveni pomoči,  saj gre za družinske člane, kot so:

– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,

– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika,

– oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,

– starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika.

Kratkotrajno delo je omejeno le na 40 ur mesečno in delodajalec mora zanjo voditi evidenco o opravljenem delu. Dnevno jo mora predložiti v podpis osebi, ki opravlja to delo, ob začetku dela in zaključku opravljanja tega dela. Evidenca mora vsebovati naslednje informacije:

– osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,

– uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, po dnevih,

– skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Delodajalec je omenjeno evidenco dolžan hraniti še 2 leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. Delodajalec je dolžan poskrbeti tudi za prijavo  zavarovanja te osebe za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Preko sistema eDavki se predloži obračun davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1509 – plačilo prispevka za ZZ) in v tekočem mesecu izvede plačilo 5,23 EUR za pretekli mesec (mesečni znesek določen za leto 2020).

Za kratkotrajno delo se ne more šteti delo brata ali sestre lastnika oz. solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe, prav tako tudi ne delo vnuka in starega starša.

Naslednja oblika dela, ki ne sodi med delo na črno, je sosedska pomoč, ki že iz imena nakazuje na brezplačno pomoč sosedov, torej fizičnih oseb, ki prebivajo v bližini tistega, ki mu je nudena pomoč.

Kadar se opravljajo nujna dela za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, ne moremo govoriti o delu na črno. Isto velja za humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo, če se opravlja za organizacije, ki imajo ustrezen status. Dobrodelno delo je namenjeno brezplačni pomoči varovancem v vzgojno-varstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Tudi osebno dopolnilno delo se ne šteje med delo na črno, kljub temu, da oseba nima podpisane pogodbe, saj gre za delo posameznika npr. v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravljanje drugih manjših del (izdelava izdelkov domače in umetnostne obrti, nabiranje in prodaja zelišč in gozdnih sadežev,..), ki so določena v podzakonskem aktu. Ne smejo se opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo je potrebno priglasiti na AJPES-u.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

NOVOSTI KI JIH PRINAŠA DAVČNO LETO 2020 PRI POSEBNIH OLAJŠAVAH ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Med novostmi v dohodnini, ki jih je prinesel ZDoh-2V, je tudi sprememba pri priznanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je posledica ukinjanja gospodinjske evidence v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča. Doslej je bilo skupno gospodinjstvo otroka in staršev oziroma zavezanca in njegovih staršev pogoj za priznanje posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, po novem pa je v določenih primerih pogoj prijavljeno isto stalno prebivališče po predpisih o prijavi prebivališča. Pogoj istega prijavljenega stalnega prebivališča velja le v dveh primerih.  Pogoj velja v primeru, če je vzdrževan družinski član otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje, za delo sposoben in je prijavljen pri službi za zaposlovanje ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oz. so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Drugi primer pa je vezan na starše oz. posvojitelje zavezanca (vzdrževani družinski člani), če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

ZDoh-2V se je v 9. odstavku 115. člena dopolnil tudi s tem, da se starši in posvojitelji zavezanca, štejejo za vzdrževane družinske člane ne samo v primeru, če so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, ampak tudi tedaj, ko imajo sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

Prav tako se za vzdrževanega družinskega člana šteje ne samo otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji (ne glede na njegovo starost), temveč tudi otrok invalid, ki se ne šola, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Omenjeno velja ne glede na starost otroka-invalida.

Spremembe se uporabljajo za davčno leto, ki se začne od vključno 1. januarja 2020.

Dohodnina se vam lahko zmanjša za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov, ki se v primerjavi z letom 2019 ni spremenila in jo za davčno leto 2020 objavljamo v nadaljevanju:

Posebna olajšava 2020

• za vzdrževane otroke

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,44 eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

• za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

 Vir: FURS

Navedbe kdo sodi med vzdrževane družinske člane lahko pridobite v 115. členu ZDoh-2V, kjer so navedene tudi vse omejitve. Za vzdrževane družinske člane brez omejitev veljajo le otroci do 18. leta starosti.

Olajšave lahko uveljavljate na mesečni ravni preko izračuna akontacije dohodnine, v tem primeru morate svojemu delodajalcu dostaviti  obrazec (obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine). Če pa mesečno niste uveljavljati olajšave ali pa bi želeli olajšavo spremeniti, morate do 5.2. vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Vložite jo preko mobilne aplikacije eDavki ali elektronsko preko sistema eDavki, lahko pa jo posredujete po pošti ali osebno dostavite FURS-u.

Če boste zamudili tudi ta rok, boste prejeli informativni izračun dohodnine brez omenjenih olajšav in preostala vam bo le možnost, da na FURS posredujete ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Če ne prejmete informativnega izračuna dohodnine, lahko olajšavo uveljavljate v  napovedi za odmero dohodnine.

Če potrebujete pomoč pri davčni napovedi ali druge storitve davčnega svetovanja, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

IZKLJUČITEV DOLOČENIH PRIHODKOV IZ DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI ZA DAVČNE NAMENE, SPREMEMBE PRI DOLOČANJU NABAVNE VREDNOSTI KAPITALA OB PRIDOBITVI TER SPREMEMBE PRI ČASU PRIDOBITVE KAPITALA

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V), ki je v uporabi za davčno leto od vključno 1.1.2020 je prinesel spremembe pri izključitvi določenih prihodkov iz dohodkov iz dejavnosti, spremembe pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ter času pridobitve kapitala.

Tako se med dohodke iz dejavnosti poleg dividend, obresti doseženih na podlagi prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev ter instrumentov denarnega trga, ter prihodkov, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža in na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov, ne štejejo tudi drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prej našteti prihodki. To velja za druge prihodke, nastale po pridobitvi finančnih instrumentov oziroma deležev v podjetje ali pa nastale ob pridobitvi v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva.

Vsi našteti prihodki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Za davčne namene se torej obravnavani finančni instrumenti in deleži ne štejejo za sredstva podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, temveč njegovega gospodinjstva. Tudi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki, se davčno ne pripoznajo kot odhodki iz dejavnosti.

Če ste pridobili kapital (vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijske kupone) v okviru opravljanja dejavnosti in se dohodki iz tega kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo iz dohodkov iz dejavnosti, se za nabavno vrednost takega kapitala šteje začetna vrednost, pripoznana v poslovnih knjigah podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, v skladu z računovodskimi standardi. Čas pridobitve takega kapitala je čas, ko ste pridobili kapital v podjetje. Izjema velja, če ste kapital prenesli iz gospodinjstva, saj se v tem primeru nabavna vrednost določa na način, opisan v nadaljevanju. Torej, če ste zgoraj navedeni kapital prenesli iz vašega gospodinjstva v podjetje, se v tem primeru za nabavno vrednost šteje v pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. V kolikor le ta ni pridobljen s pogodbo ali ni razvidno iz pogodbe v času pridobitve, se za nabavno vrednost šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki se jo dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je bil kapital pridobljen z dedovanjem ali na podlagi darilne pogodbe, pa se za nabavno vrednost šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če le ta ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo dokazujete z ustreznimi dokazili. Če ste torej kapital v podjetje prenesli iz svojega gospodinjstva, se za čas pridobitve kapitala šteje čas pridobitve kapitala v vaše gospodinjstvo.

Nabavna vrednost delnice, povečenega deleža oz. osnovnega vložka pa je enaka nič, če gre za povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe.

V primeru, ko pa pridobite kapital s prenosom sredstev iz podjetja v svoje gospodinjstvo ali pa s prenehanjem opravljanja dejavnosti, se za nabavno vrednost določi primerljiva tržna cena sredstev na dan prenosa oz. na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Za čas pridobitve tega kapitala se šteje čas prenosa sredstev iz podjetja v gospodinjstvo oz. čas prenehanja opravljanja dejavnosti.

Za poslovno svetovanje, davčne in pravne nasvete za vaše podjetje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Predlagamo pa vam, da preverite tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja za fizične osebe, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako do povračila kupnine za letalsko vozovnico ADRIE AIRWAYS – z zahtevkom do banke, izdajateljice bančne kartice

Če ste plačali letalsko karto z bančno kartico in niste bili uspešni pri uveljavljanju svojega zahtevka za povračilo kupnine zaradi odpovedi leta preko Adrie Airways, vam preostane možnost, da uveljavljate reklamacijo pri banki, ki vam je izdala bančno kartico.

Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ureja tovrstne zahtevke. Reklamacijski zahtevek pri banki za povračilo plačanega zneska je možno uporabiti v primeru neavtoriziranih plačil, zaradi nedobavljenega blaga ali zaradi neizvršene storitve in podobno, vendar pa se lahko postopki pri posamezni banki razlikujejo glede na pravila banke in ponudnika kartic. Svetujemo vam, da se pri banki pozanimate za postopek uveljavljanja svoje zahteve.

Povračilo plačanega zneska lahko terjate v osmih tednih od dneva, ko je bilo plačilo izvedeno, zahtevku pa morate predložiti kopijo dokazila o plačilu storitve, obvestilo o odpovedanem letu in druge dokumente, ki jih zahteva banka.

Tržni inšpektorat RS je na svoji spletni strani objavil pojasnila dne 2.10.2019 in 3.10.2019 in podal tudi predlog Združenju bank Slovenije, naj se začetek stečajnega postopka šteje za dokazilo o odpovedi letov in v skladu s tem obvesti tudi banke. Potrošniki imajo namreč težave pri pridobivanju potrdil o odpovedanih letih zaradi podanega predloga za stečaj Adrie Airways d.o.o.. Prav tako je pozvalo vse potrošnike, ki bi imeli težavo pri uveljavljanju svojega zahteva, da se obrnejo na Združenje bank Slovenije, kjer bo zadevo obravnaval organ za izvensodno reševanje potrošniških sporov.

Združenje bank Slovenije pa naj bi banke in hranilnice že obvestil, da naj za lete, od vključno 30. septembra 2019 naprej, ne zahtevajo dodatnih dokazil o odpovedanih letih in naj vložitev predloga za stečaj letalskega prevoznika štejejo za zadostno dokazilo.

 Če ste nakup letalske karte opravili z bančno kartico, izdano s strani tujih bank, pa vam Tržni inšpektorat RS svetuje, da predložite obvestilo Javne agencije za civilno letalstvo v slovenskem in angleškem jeziku o preklicu operativne licence in prepovedi opravljanja komercialnega zračnega prevoza:

»Adrii Airways d.o.o., imetniku operativne licence št. 37282-5/2011/5, izdane dne 24.11.2011 v skladu z Uredbo(ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti, se na podlagi sklepa, sprejetega na ustni obravnavi dne 25. 9. 2019, in v povezavi z 9. členom navedene uredbe, z dnem 30. 9. 2019 od 16. ure dalje operativna licence prekliče in prepove opravljanje komercialnega zračnega prevoza.«

»The operating licence No 37282-5/2011/5, granted to Adria Airways on 24 November 2011, in accordance with Regulation (EC) No 1008/2008 of the European Parliament and of the Council of 24 September 2008 on common rules for the operation of air services in the Community, pursuant to the decision taken during oral proceedings held on 25 September 2019, and in conjunction with Article 9 of that Regulation, was revoked on 30 September 2019 at 16:00. Adria Airways is not allowed to continue operations.«

V primeru težav s tujimi bankami je najbolje, da se obrnete na Evropski potrošniški center:

Evropski potrošniški center
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Telefon: 01 400 37 29
e-pošta: epc.mgrt@gov.si
spletna stran: www.epc.si.

Prav tako pa vam tudi v našem omrežju Pravni SOS lahko zagotovimo ustrezno pravno svetovanje preko klica na 051 368 812 ali pisno preko info@pravnisos.si. Svoje vprašanje pa lahko posredujete tudi preko našega spletnega obrazca »kontaktirajte nas«.

Če opravljate delo na podlagi civilne pogodbe namesto pogodbe o zaposlitvi

Za prikrito delovno razmerje gre takrat, ko opravljate delo na podlagi civilne pogodbe, čeprav bi ga glede na dejanske okoliščine morali opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Prispevek ne obravnava delovnopravnih pravic, ki vam z delom v prikritem delovnem pravnem razmerju ne pripadajo, temveč kaj sodi med prikrito delovno razmerje, kako lahko uveljavljate pravice do sklenitve pogodbe o zaposlitvi in kakšne posledice nosi delodajalec v primeru prikrite zaposlitve.

Delovno razmerje podrobneje ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, katerega izvajanje je v pristojnosti nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ki jih definira 4. člen ZDR-1, je potrebno skleniti s posameznikom pogodbo o zaposlitvi. Definicija delovnega razmerja, kjer smo poudarili te elemente, je v 4. členu naslednja:

»  Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.«

V kolikor opravljate delo po podjemni ali avtorski pogodbi, prek študentske napotnice ali preko s.p.-ja in vaše delo izpolnjuje zgoraj poudarjene elemente delovnega razmerja, potem delate v prikritem delovnem razmerju. Govorimo o zaposlovanju na črno s strani delodajalca, ki je po  Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) prepovedano. Pogodbeni partner (delodajalec) bi bil dolžan z vami skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Po 200. členu ZDR-1 morate pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vaši vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Seveda lahko sklenete tudi izvensodno poravnavo, v kateri uredita medsebojne obveznosti (predvsem obveznosti delodajalca do vas iz prikritega delovnega razmerja).

Odločite se lahko tudi za prijavo kršitve Inšpektoratu RS za delo, ki bo v primeru ugotovljene kršitve, z odločbo prepovedal opravljanje vašega dela do odprave nepravilnosti. V odločbi bo odredil delodajalcu, da vam v roku treh delovnih dni po tem, ko vroči odločbo, izroči pisno pogodbo o zaposlitvi. Z globo od 4.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z odredbo iz odločbe Inšpektorata RS za delo.

Kršitev lahko prijavite tudi FURS-u, ki je pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in ob ugotovitvi, da je šlo za zaposlitev na črno:

• mora delodajalec v roku treh dni zaposleni osebi na črno izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
• v roku petnajstih dni poravnati obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja mora poravnati za obdobje celotne zaposlitve na črno.

Če osebi, zaposleni na črno, delodajalec v roku treh dni po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlovanje na črno, ne izroči pogodbe o zaposlitvi ali ne poravna vseh obveznosti, lahko svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas pri drugem delodajalcu ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

Za poravnavo obveznosti iz delovnega razmerja so solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je delodajalec osebe zaposloval na črno, in o tem niso obvestili nadzornih organov.

Globe so v ZPDZC-1 določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa je v višini od 100 do 2.500 eurov, najvišja pa od 5.000 do 26.000 eurov, s katero se kaznuje delodajalca, ki omogoča delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Inšpektorat RS za delo je dolžan ob sumu, da gre za zaposlitev na črno, poleg izdaje odločbe obvestiti tudi FURS, zato delodajalec ne bo mogel ubežati vsem svojim obveznostim, če mu bo ugotovljena kršitev zakonodaje.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Spremembe pri najvišjem dovoljenem plačilu za posredovanje, pri statusu nepremičninskega posrednika, pri plačilu dodatnih storitev in višini priznanih dejanskih stroškov

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-C) je že začel veljati, zato smo vam pripravili neuradni čistopis tistih členov, ki so se z veljavnostjo tega zakona, spremenili. Sprememba 25. člena in novi 25.a člen se začneta uporabljati 10. novembra 2019.

5. člen
(najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje)

(1) Najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje sme znašati v primeru nakupa ali prodaje za isto nepremičnino največ 4% od pogodbene cene, ta omejitev pa ne velja, kadar je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 eurov.

(2) Najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje sme znašati v primeru najemne pogodbe za isto nepremičnino največ 4 % od pogodbene vrednosti, vendar ne več kot znesek enomesečne najemnine in ne manj kot 150 eurov. Pogodbena vrednost iz prejšnjega stavka je zmnožek zneska mesečne najemnine in števila mesecev, za katerega se nepremičnina oddaja.

(3) Plačilo za posredovanje lahko nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami.

(4) Pogodba o posredovanju, ki je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, je nična.

(5) Določba prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za določeno nepremičnino, ki je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, je nična.

(6) Minister, pristojen za prostor, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, s podzakonskim aktom predpiše merila za oblikovanje cen storitev nepremičninskega posredovanja v okviru najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje iz prvega odstavka tega člena.

(7) Določbe drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki jih sklenejo med seboj gospodarski subjekti.

7. člen
(status nepremičninskega posrednika)

(1) Status nepremičninskega posrednika pridobi oseba z dnem vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov. S pridobitvijo statusa iz prejšnjega stavka oseba dobi pravico opravljati posle posredovanja v prometu z nepremičninami.

(2) Vlogo za vpis v imenik nepremičninskih posrednikov vloži posameznik pri pristojnem ministrstvu na obrazcu, objavljenem na spletni strani pristojnega ministrstva.

(3) V imenik nepremičninskih posrednikov se lahko vpiše oseba, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

– je pridobila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji »posrednik oziroma posrednica za nepremičnine« (v nadaljnjem besedilu: posrednik za nepremičnine) v skladu z zakonom, ki ureja poklicne kvalifikacije,

– je opravila strokovni izpit za nepremičninskega posrednika pred začetkom veljavnosti predpisov, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, ali

– ji je bila izdana odločba ministrstva o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s 7.a členom tega zakona,

in ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece.

(4) Podatek, da je posameznik pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka, pridobi pristojno ministrstvo po uradni dolžnosti iz zbirke nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije, podatek o nekaznovanosti pa iz kazenske evidence.«.

7.a člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij)

(1) Osebe, ki so pridobile poklicno kvalifikacijo v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji trajno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ministrstvu pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2) Naloge ministrstva in postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.«.

7.b člen
(občasno opravljanje reguliranega poklica)

(1) Osebe, ki so poklicno kvalifikacijo pridobile v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji občasno opravljati regulirani poklic v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu vložiti prijavo v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda posamezniku potrdilo o prijavi in ga vpiše v imenik nepremičninskih posrednikov.

(3) Potrdilo o prijavi je veljavno eno leto in se lahko podaljša v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.«.

25. člen
(plačilo za posredovanje)

(1) Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala.

(2) Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega se posreduje.

(3) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi, če pogodbeni stranki pozneje odstopita od sklenjene pogodbe.

(4) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj oziroma njegov ožji družinski član sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nepremičninska družba in naročitelj lahko dogovorita, da ima nepremičninska družba skladno s pogoji iz 25.a člena tega zakona pravico plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja.«.

25.a člen
(dodatne storitve in dejanski stroški)

(1) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za dodatne storitve, če so dogovorjene s pogodbo o posredovanju, pri čemer morata biti v pogodbi opredeljeni količina in cena storitev.

(2) Če nepremičninska družba nima pravice do plačila za posredovanje, se lahko z naročnikom s pogodbo o posredovanju dogovorita za povračilo dejanskih stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem storitev posredovanja, če naročnik:

– sam vzpostavi stik s tretjo osebo, s katero sklene pogodbo o nepremičnini,

– sklene pogodbo o nepremičnini s posredovanjem druge nepremičninske družbe,

– enostransko odpove pogodbo o posredovanju pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

(3) Višina dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračuna naročnikom za storitve nepremičninskega posredovanja, znaša največ 150 eurov.«.

34. člen
(kršitve nepremičninskih družb)

(1) Z globo od 12.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje nepremičninska družba, če:

1. opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami v nasprotju s 3. členom tega zakona;
2. zaračuna plačilo za posredovanje v prometu z nepremičninami v nasprotju s 5. členom tega zakona;
3. ne zavaruje odgovornosti za škodo v skladu s 6. členom tega zakona;
4. pisna pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami ne vsebuje vseh sestavin iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona;
5. ne določi splošnih pogojev poslovanja in ne ravna skladno s 15. členom tega zakona;
6. oglašuje v nasprotju s 16. členom tega zakona;
7. ne zagotavlja zaščite interesov naročitelja v skladu s 17. členom tega zakona;
8. ne zagotavlja nepristranosti pri posredovanju v prometu z nepremičninami v skladu z 20. členom tega zakona;
9. naročitelja pisno ne opozori o nasprotju interesov iz 21. člena tega zakona;
10. ne ugotavlja morebitnih stvarnih in pravnih napak na nepremičnini, ne ugotavlja dejanskega in pravnega stanja nepremičnine in če pisno ne opozori na ugotovljene oziroma morebitne napake po 23. členu tega zakona;
11. listine iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne sestavi univerzitetni diplomirani pravnik;
12. zahteva plačilo za posredovanje v nasprotju s 25. členom tega zakona,

13. zahteva plačilo dodatnih storitev in dejanskih stroškov v nasprotju s 25.a členom tega zakona.

(2) Z globo iz prejšnjega odstavka se za prekršek kaznuje investitor, ki gradi za trg, če zanj ne opravlja poslov prodaje nepremičnin nepremičninski posrednik v skladu s 6.a členom tega zakona ali ki ne oglašuje nepremičnin v skladu s 16. členom tega zakona.

(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba nepremičninske družbe, za prekršek iz drugega odstavka tega člena pa odgovorna oseba investitorja.

36. člen
(kršitve nepremičninskih posrednikov)

Z globo od 650 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če:

1. sprejme v hrambo denarna sredstva v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona;

2. opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami in ne izpolnjuje pogojev iz 7. in 7.b člena tega zakona;

3. v nasprotju s tretjim odstavkom 7.a člena tega zakona daje lažne podatke o mentorju ali predloži ponarejeno izjavo;

4. pristojnemu ministrstvu ne sporoči spremembe podatkov, vpisanih v imenik nepremičninskih posrednikov, v skladu s tretjim odstavkom 7.c člena tega zakona;

5. v nasprotju z določbo 10. člena tega zakona:

– daje nezakonite, nepopolne, napačne, zavajajoče ali lažne podatke o nepremičnini, za katero posreduje,
– daje o sebi ali nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja, lažne ali nepopolne podatke,
– krši pravila varnega in skrbnega posredovanja v prometu z nepremičninami,
– ne deponira izkaznice nepremičninskega posrednika v roku, določenem v odločbi o odvzemu licence;

6. ne ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ali spodbuja ali priporoča sklenitev določene pogodbe z namenom pridobitve plačila za posredovanje kot določa 14. člen tega zakona;

7. ne seznani naročitelja na primeren način z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za sklenitev posla v skladu s 17. členom tega zakona.

Za pravno pomoč in svetovanje pri pripravi nepremičninskih pogodb in v nepremičninskih sporih smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.