IZKLJUČITEV DOLOČENIH PRIHODKOV IZ DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI ZA DAVČNE NAMENE, SPREMEMBE PRI DOLOČANJU NABAVNE VREDNOSTI KAPITALA OB PRIDOBITVI TER SPREMEMBE PRI ČASU PRIDOBITVE KAPITALA

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V), ki je v uporabi za davčno leto od vključno 1.1.2020 je prinesel spremembe pri izključitvi določenih prihodkov iz dohodkov iz dejavnosti, spremembe pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ter času pridobitve kapitala.

Tako se med dohodke iz dejavnosti poleg dividend, obresti doseženih na podlagi prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev ter instrumentov denarnega trga, ter prihodkov, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža in na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov, ne štejejo tudi drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prej našteti prihodki. To velja za druge prihodke, nastale po pridobitvi finančnih instrumentov oziroma deležev v podjetje ali pa nastale ob pridobitvi v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva.

Vsi našteti prihodki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Za davčne namene se torej obravnavani finančni instrumenti in deleži ne štejejo za sredstva podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, temveč njegovega gospodinjstva. Tudi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki, se davčno ne pripoznajo kot odhodki iz dejavnosti.

Če ste pridobili kapital (vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijske kupone) v okviru opravljanja dejavnosti in se dohodki iz tega kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo iz dohodkov iz dejavnosti, se za nabavno vrednost takega kapitala šteje začetna vrednost, pripoznana v poslovnih knjigah podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, v skladu z računovodskimi standardi. Čas pridobitve takega kapitala je čas, ko ste pridobili kapital v podjetje. Izjema velja, če ste kapital prenesli iz gospodinjstva, saj se v tem primeru nabavna vrednost določa na način, opisan v nadaljevanju. Torej, če ste zgoraj navedeni kapital prenesli iz vašega gospodinjstva v podjetje, se v tem primeru za nabavno vrednost šteje v pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. V kolikor le ta ni pridobljen s pogodbo ali ni razvidno iz pogodbe v času pridobitve, se za nabavno vrednost šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki se jo dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je bil kapital pridobljen z dedovanjem ali na podlagi darilne pogodbe, pa se za nabavno vrednost šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če le ta ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo dokazujete z ustreznimi dokazili. Če ste torej kapital v podjetje prenesli iz svojega gospodinjstva, se za čas pridobitve kapitala šteje čas pridobitve kapitala v vaše gospodinjstvo.

Nabavna vrednost delnice, povečenega deleža oz. osnovnega vložka pa je enaka nič, če gre za povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe.

V primeru, ko pa pridobite kapital s prenosom sredstev iz podjetja v svoje gospodinjstvo ali pa s prenehanjem opravljanja dejavnosti, se za nabavno vrednost določi primerljiva tržna cena sredstev na dan prenosa oz. na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Za čas pridobitve tega kapitala se šteje čas prenosa sredstev iz podjetja v gospodinjstvo oz. čas prenehanja opravljanja dejavnosti.

Za poslovno svetovanje, davčne in pravne nasvete za vaše podjetje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Predlagamo pa vam, da preverite tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja za fizične osebe, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako do povračila kupnine za letalsko vozovnico ADRIE AIRWAYS – z zahtevkom do banke, izdajateljice bančne kartice

Če ste plačali letalsko karto z bančno kartico in niste bili uspešni pri uveljavljanju svojega zahtevka za povračilo kupnine zaradi odpovedi leta preko Adrie Airways, vam preostane možnost, da uveljavljate reklamacijo pri banki, ki vam je izdala bančno kartico.

Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ureja tovrstne zahtevke. Reklamacijski zahtevek pri banki za povračilo plačanega zneska je možno uporabiti v primeru neavtoriziranih plačil, zaradi nedobavljenega blaga ali zaradi neizvršene storitve in podobno, vendar pa se lahko postopki pri posamezni banki razlikujejo glede na pravila banke in ponudnika kartic. Svetujemo vam, da se pri banki pozanimate za postopek uveljavljanja svoje zahteve.

Povračilo plačanega zneska lahko terjate v osmih tednih od dneva, ko je bilo plačilo izvedeno, zahtevku pa morate predložiti kopijo dokazila o plačilu storitve, obvestilo o odpovedanem letu in druge dokumente, ki jih zahteva banka.

Tržni inšpektorat RS je na svoji spletni strani objavil pojasnila dne 2.10.2019 in 3.10.2019 in podal tudi predlog Združenju bank Slovenije, naj se začetek stečajnega postopka šteje za dokazilo o odpovedi letov in v skladu s tem obvesti tudi banke. Potrošniki imajo namreč težave pri pridobivanju potrdil o odpovedanih letih zaradi podanega predloga za stečaj Adrie Airways d.o.o.. Prav tako je pozvalo vse potrošnike, ki bi imeli težavo pri uveljavljanju svojega zahteva, da se obrnejo na Združenje bank Slovenije, kjer bo zadevo obravnaval organ za izvensodno reševanje potrošniških sporov.

Združenje bank Slovenije pa naj bi banke in hranilnice že obvestil, da naj za lete, od vključno 30. septembra 2019 naprej, ne zahtevajo dodatnih dokazil o odpovedanih letih in naj vložitev predloga za stečaj letalskega prevoznika štejejo za zadostno dokazilo.

 Če ste nakup letalske karte opravili z bančno kartico, izdano s strani tujih bank, pa vam Tržni inšpektorat RS svetuje, da predložite obvestilo Javne agencije za civilno letalstvo v slovenskem in angleškem jeziku o preklicu operativne licence in prepovedi opravljanja komercialnega zračnega prevoza:

»Adrii Airways d.o.o., imetniku operativne licence št. 37282-5/2011/5, izdane dne 24.11.2011 v skladu z Uredbo(ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti, se na podlagi sklepa, sprejetega na ustni obravnavi dne 25. 9. 2019, in v povezavi z 9. členom navedene uredbe, z dnem 30. 9. 2019 od 16. ure dalje operativna licence prekliče in prepove opravljanje komercialnega zračnega prevoza.«

»The operating licence No 37282-5/2011/5, granted to Adria Airways on 24 November 2011, in accordance with Regulation (EC) No 1008/2008 of the European Parliament and of the Council of 24 September 2008 on common rules for the operation of air services in the Community, pursuant to the decision taken during oral proceedings held on 25 September 2019, and in conjunction with Article 9 of that Regulation, was revoked on 30 September 2019 at 16:00. Adria Airways is not allowed to continue operations.«

V primeru težav s tujimi bankami je najbolje, da se obrnete na Evropski potrošniški center:

Evropski potrošniški center
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Telefon: 01 400 37 29
e-pošta: epc.mgrt@gov.si
spletna stran: www.epc.si.

Prav tako pa vam tudi v našem omrežju Pravni SOS lahko zagotovimo ustrezno pravno svetovanje preko klica na 051 368 812 ali pisno preko info@pravnisos.si. Svoje vprašanje pa lahko posredujete tudi preko našega spletnega obrazca »kontaktirajte nas«.

Če opravljate delo na podlagi civilne pogodbe namesto pogodbe o zaposlitvi

Za prikrito delovno razmerje gre takrat, ko opravljate delo na podlagi civilne pogodbe, čeprav bi ga glede na dejanske okoliščine morali opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Prispevek ne obravnava delovnopravnih pravic, ki vam z delom v prikritem delovnem pravnem razmerju ne pripadajo, temveč kaj sodi med prikrito delovno razmerje, kako lahko uveljavljate pravice do sklenitve pogodbe o zaposlitvi in kakšne posledice nosi delodajalec v primeru prikrite zaposlitve.

Delovno razmerje podrobneje ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, katerega izvajanje je v pristojnosti nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ki jih definira 4. člen ZDR-1, je potrebno skleniti s posameznikom pogodbo o zaposlitvi. Definicija delovnega razmerja, kjer smo poudarili te elemente, je v 4. členu naslednja:

»  Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.«

V kolikor opravljate delo po podjemni ali avtorski pogodbi, prek študentske napotnice ali preko s.p.-ja in vaše delo izpolnjuje zgoraj poudarjene elemente delovnega razmerja, potem delate v prikritem delovnem razmerju. Govorimo o zaposlovanju na črno s strani delodajalca, ki je po  Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) prepovedano. Pogodbeni partner (delodajalec) bi bil dolžan z vami skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Po 200. členu ZDR-1 morate pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vaši vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Seveda lahko sklenete tudi izvensodno poravnavo, v kateri uredita medsebojne obveznosti (predvsem obveznosti delodajalca do vas iz prikritega delovnega razmerja).

Odločite se lahko tudi za prijavo kršitve Inšpektoratu RS za delo, ki bo v primeru ugotovljene kršitve, z odločbo prepovedal opravljanje vašega dela do odprave nepravilnosti. V odločbi bo odredil delodajalcu, da vam v roku treh delovnih dni po tem, ko vroči odločbo, izroči pisno pogodbo o zaposlitvi. Z globo od 4.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z odredbo iz odločbe Inšpektorata RS za delo.

Kršitev lahko prijavite tudi FURS-u, ki je pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in ob ugotovitvi, da je šlo za zaposlitev na črno:

• mora delodajalec v roku treh dni zaposleni osebi na črno izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
• v roku petnajstih dni poravnati obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja mora poravnati za obdobje celotne zaposlitve na črno.

Če osebi, zaposleni na črno, delodajalec v roku treh dni po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlovanje na črno, ne izroči pogodbe o zaposlitvi ali ne poravna vseh obveznosti, lahko svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas pri drugem delodajalcu ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

Za poravnavo obveznosti iz delovnega razmerja so solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je delodajalec osebe zaposloval na črno, in o tem niso obvestili nadzornih organov.

Globe so v ZPDZC-1 določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa je v višini od 100 do 2.500 eurov, najvišja pa od 5.000 do 26.000 eurov, s katero se kaznuje delodajalca, ki omogoča delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Inšpektorat RS za delo je dolžan ob sumu, da gre za zaposlitev na črno, poleg izdaje odločbe obvestiti tudi FURS, zato delodajalec ne bo mogel ubežati vsem svojim obveznostim, če mu bo ugotovljena kršitev zakonodaje.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Spremembe pri najvišjem dovoljenem plačilu za posredovanje, pri statusu nepremičninskega posrednika, pri plačilu dodatnih storitev in višini priznanih dejanskih stroškov

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-C) je že začel veljati, zato smo vam pripravili neuradni čistopis tistih členov, ki so se z veljavnostjo tega zakona, spremenili. Sprememba 25. člena in novi 25.a člen se začneta uporabljati 10. novembra 2019.

5. člen
(najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje)

(1) Najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje sme znašati v primeru nakupa ali prodaje za isto nepremičnino največ 4% od pogodbene cene, ta omejitev pa ne velja, kadar je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 eurov.

(2) Najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje sme znašati v primeru najemne pogodbe za isto nepremičnino največ 4 % od pogodbene vrednosti, vendar ne več kot znesek enomesečne najemnine in ne manj kot 150 eurov. Pogodbena vrednost iz prejšnjega stavka je zmnožek zneska mesečne najemnine in števila mesecev, za katerega se nepremičnina oddaja.

(3) Plačilo za posredovanje lahko nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami.

(4) Pogodba o posredovanju, ki je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, je nična.

(5) Določba prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za določeno nepremičnino, ki je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, je nična.

(6) Minister, pristojen za prostor, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, s podzakonskim aktom predpiše merila za oblikovanje cen storitev nepremičninskega posredovanja v okviru najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje iz prvega odstavka tega člena.

(7) Določbe drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki jih sklenejo med seboj gospodarski subjekti.

7. člen
(status nepremičninskega posrednika)

(1) Status nepremičninskega posrednika pridobi oseba z dnem vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov. S pridobitvijo statusa iz prejšnjega stavka oseba dobi pravico opravljati posle posredovanja v prometu z nepremičninami.

(2) Vlogo za vpis v imenik nepremičninskih posrednikov vloži posameznik pri pristojnem ministrstvu na obrazcu, objavljenem na spletni strani pristojnega ministrstva.

(3) V imenik nepremičninskih posrednikov se lahko vpiše oseba, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

– je pridobila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji »posrednik oziroma posrednica za nepremičnine« (v nadaljnjem besedilu: posrednik za nepremičnine) v skladu z zakonom, ki ureja poklicne kvalifikacije,

– je opravila strokovni izpit za nepremičninskega posrednika pred začetkom veljavnosti predpisov, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, ali

– ji je bila izdana odločba ministrstva o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s 7.a členom tega zakona,

in ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece.

(4) Podatek, da je posameznik pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka, pridobi pristojno ministrstvo po uradni dolžnosti iz zbirke nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije, podatek o nekaznovanosti pa iz kazenske evidence.«.

7.a člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij)

(1) Osebe, ki so pridobile poklicno kvalifikacijo v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji trajno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ministrstvu pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2) Naloge ministrstva in postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.«.

7.b člen
(občasno opravljanje reguliranega poklica)

(1) Osebe, ki so poklicno kvalifikacijo pridobile v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji občasno opravljati regulirani poklic v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu vložiti prijavo v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda posamezniku potrdilo o prijavi in ga vpiše v imenik nepremičninskih posrednikov.

(3) Potrdilo o prijavi je veljavno eno leto in se lahko podaljša v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.«.

25. člen
(plačilo za posredovanje)

(1) Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala.

(2) Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega se posreduje.

(3) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi, če pogodbeni stranki pozneje odstopita od sklenjene pogodbe.

(4) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj oziroma njegov ožji družinski član sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nepremičninska družba in naročitelj lahko dogovorita, da ima nepremičninska družba skladno s pogoji iz 25.a člena tega zakona pravico plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja.«.

25.a člen
(dodatne storitve in dejanski stroški)

(1) Nepremičninska družba ima pravico do plačila za dodatne storitve, če so dogovorjene s pogodbo o posredovanju, pri čemer morata biti v pogodbi opredeljeni količina in cena storitev.

(2) Če nepremičninska družba nima pravice do plačila za posredovanje, se lahko z naročnikom s pogodbo o posredovanju dogovorita za povračilo dejanskih stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem storitev posredovanja, če naročnik:

– sam vzpostavi stik s tretjo osebo, s katero sklene pogodbo o nepremičnini,

– sklene pogodbo o nepremičnini s posredovanjem druge nepremičninske družbe,

– enostransko odpove pogodbo o posredovanju pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

(3) Višina dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračuna naročnikom za storitve nepremičninskega posredovanja, znaša največ 150 eurov.«.

34. člen
(kršitve nepremičninskih družb)

(1) Z globo od 12.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje nepremičninska družba, če:

1. opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami v nasprotju s 3. členom tega zakona;
2. zaračuna plačilo za posredovanje v prometu z nepremičninami v nasprotju s 5. členom tega zakona;
3. ne zavaruje odgovornosti za škodo v skladu s 6. členom tega zakona;
4. pisna pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami ne vsebuje vseh sestavin iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona;
5. ne določi splošnih pogojev poslovanja in ne ravna skladno s 15. členom tega zakona;
6. oglašuje v nasprotju s 16. členom tega zakona;
7. ne zagotavlja zaščite interesov naročitelja v skladu s 17. členom tega zakona;
8. ne zagotavlja nepristranosti pri posredovanju v prometu z nepremičninami v skladu z 20. členom tega zakona;
9. naročitelja pisno ne opozori o nasprotju interesov iz 21. člena tega zakona;
10. ne ugotavlja morebitnih stvarnih in pravnih napak na nepremičnini, ne ugotavlja dejanskega in pravnega stanja nepremičnine in če pisno ne opozori na ugotovljene oziroma morebitne napake po 23. členu tega zakona;
11. listine iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne sestavi univerzitetni diplomirani pravnik;
12. zahteva plačilo za posredovanje v nasprotju s 25. členom tega zakona,

13. zahteva plačilo dodatnih storitev in dejanskih stroškov v nasprotju s 25.a členom tega zakona.

(2) Z globo iz prejšnjega odstavka se za prekršek kaznuje investitor, ki gradi za trg, če zanj ne opravlja poslov prodaje nepremičnin nepremičninski posrednik v skladu s 6.a členom tega zakona ali ki ne oglašuje nepremičnin v skladu s 16. členom tega zakona.

(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba nepremičninske družbe, za prekršek iz drugega odstavka tega člena pa odgovorna oseba investitorja.

36. člen
(kršitve nepremičninskih posrednikov)

Z globo od 650 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če:

1. sprejme v hrambo denarna sredstva v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona;

2. opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami in ne izpolnjuje pogojev iz 7. in 7.b člena tega zakona;

3. v nasprotju s tretjim odstavkom 7.a člena tega zakona daje lažne podatke o mentorju ali predloži ponarejeno izjavo;

4. pristojnemu ministrstvu ne sporoči spremembe podatkov, vpisanih v imenik nepremičninskih posrednikov, v skladu s tretjim odstavkom 7.c člena tega zakona;

5. v nasprotju z določbo 10. člena tega zakona:

– daje nezakonite, nepopolne, napačne, zavajajoče ali lažne podatke o nepremičnini, za katero posreduje,
– daje o sebi ali nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja, lažne ali nepopolne podatke,
– krši pravila varnega in skrbnega posredovanja v prometu z nepremičninami,
– ne deponira izkaznice nepremičninskega posrednika v roku, določenem v odločbi o odvzemu licence;

6. ne ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ali spodbuja ali priporoča sklenitev določene pogodbe z namenom pridobitve plačila za posredovanje kot določa 14. člen tega zakona;

7. ne seznani naročitelja na primeren način z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za sklenitev posla v skladu s 17. členom tega zakona.

Za pravno pomoč in svetovanje pri pripravi nepremičninskih pogodb in v nepremičninskih sporih smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Je mogoče v praksi zakonito poslovati preko AIRBNB-ja?

Dejavnost oddaje sobe oz. oddaje apartmaja preko Airbnb-ja je v Sloveniji že široko razširjena. Od objave članka v letu 2017 so se določeni postopki poenostavili, pridobiti je bilo mogoče dodatna pojasnila FURS-a, vendar določene prepreke pri poslovanju še vedno ostajajo in večini sobodajalcev preprečujejo poslovanje v skladu s predpisi. Ker se doslej ni preverjalo izpolnjevanje pogojev pri samem vpisu v register, menimo da je večina fizičnih oseb sicer izpolnila določene pravno-formalne pogoje in plačuje ustrezen davek, vendar pa so le redki posamezniki, ki so v večstanovanjski hiši pridobili ustrezna soglasja ostalih stanovalcev.

Slovenski predpisi opredeljujejo dejavnost oddajanja sob oz. apartmajev kot dejavnost nastanitve gostov, ki jo opravljajo sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – Zgos. Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Oddajanje nepremičnin preko platforme Airbnb tako lahko vršimo kot fizična oseba, če to opravljamo občasno, ne več kot 5 mesecev v koledarskem letu in nudimo največ 15 ležišč. Registriramo se kot sobodajalci z vpisom v Poslovni register Slovenije.

Odločimo pa se lahko tudi za opravljanje storitve kot samostojni podjetniki (s.p.-ji) ali preko pravne osebe npr. d.o.o. ali društva, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri čemer moramo biti registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti. Slovenci pogosto poslujemo kot samostojni podjetniki z normiranimi stroški, ko opravljamo to dejavnost, saj le ta omogoča celoletno poslovanje in hkrati predstavlja davčno ugodno rešitev.

V nadaljevanju se osredotočamo zlasti na obravnavo sobodajalcev – fizičnih oseb, ki bi želele oddajati nepremičnino preko platforme AIRbnb in na izpolnjevanje pogojev pred začetkom dela:

• sobodajalec se v Poslovni register Slovenije vpiše z obrazcem »Prijava za vpis podatkov o sobodajalcu v Poslovni register Slovenije«, ki ga vloži na katerikoli izpostavi AJPES osebno ali ga pošlje po pošti;
• vpis v Davčni register opravi Finančni urad RS (v nadaljevanju FURS) po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz PRS;
• izvajalec nastanitvene dejavnosti (sobodajalec) bo moral pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek njihovega portala;
• sobodajalec mora imeti dokazilo o lastninski ali razpolagalni pravici nad nepremičnino v oddajanju. Za potrebe dokazovanja zadostuje izpisek iz zemljiške knjige ali overjena kupoprodajna pogodba, sklep o dedovanju, darilna pogodba, najemna ali podnajemna pogodba;
• razpolagati mora z uporabnim dovoljenjem za stanovanjske prostore ali s potrdilo o obstoju uporabnega dovoljenja po samem zakonu ali pridobiti drugo dokazilo, da gre za take prostore;
• pridobiti mora soglasja solastnikov, (14. člen  ali 29. člen SZ-1): V primeru večstanovanjske hiše mora pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. To bi veljalo le v primeru, da bi dovoljeno dejavnost opravljali le v delu stanovanja, skladno s 14. členom zakona. Če pa stanovanje ni več namenjeno lastniku stanovanja za njegove stanovanjske potrebe, temveč se v njem opravlja turistična dejavnost, gre za uporabo stanovanja v druge namene (29. člen SZ-1), po katerem je potrebno dobiti soglasje vseh solastnikov v stavbi. Tega pogoja velika večina sobodajalcev ne bo nikoli izpolnjevala;
• ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika;
• poskrbeti, da so izpolnjeni splošni pogoji glede varnosti inštalacij in požarnega reda;
• izpolnjevati mora minimalne tehnične pogoje, pogoje glede storitev, predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti;
• stanovanje je potrebno kategorizirati glede na opremljenost v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Sobodajalec z uporabo elektronskega sistema kategorizacije izpolni kategorizacijski list za določeno vrsto in kategorijo nastanitvenega obrata, ki izpolnjuje standarde določene v prilogi pravilnika.

Sobodajalec lahko začne opravljati svojo dejavnost tedaj, ko izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je vpisan v PRS. Izpolnjevanje pogojev se v postopku vpisa ne preverja, kar pomeni, da je država zagotovila pobiranje prispevkov, davkov, ni pa še zagotovila pravnega reda na tem področju.

Nadaljujemo s pogoji, ki jih mora sobodajalec kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, izpolnjevati po vpisu v PRS:

• sobodajalec je dolžan preko eTurizem-a (spletni portal AJPES-a) dnevno poročati podatke o gostih in prenočitvah, najpozneje v 12 urah po prihodu gosta. Mesečno pa poroča statistične podatke za pretekli mesec.
• fizična oseba (sobodajalec) mora predložiti davčnemu organu tudi izračun predvidene davčne osnove na obrazcu obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sobodajalec mora davčni obračun posredovati najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, med letom pa mora obračunavati in plačevati mesečne oziroma trimesečne obroke akontacije. Davčna osnova se lahko ugotavlja kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti prišteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in se progresivno obdavči. Če pa so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, se fizična oseba lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih v višini 80% prihodkov. Dohodek iz dejavnosti se v tem primeru ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Davčna osnova torej znaša 20 odstotkov prihodkov, od te davčne osnove pa se plača 20 odstotkov končnega davka, pri čemer pa se davčne olajšave ne priznavajo. Sobodajalec mora priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti z istoimenskim obrazcem pri FURSU, najkasneje v roku 8 dni po vpisu. To pomeni, da se mu upoštevajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov predvidenih prihodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. V primeru, da tega ne stori, se bo davčno osnovo ugotavljalo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov;
• fizične osebe so kot sobodajalci obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in poškodbo pri delu in poklicno bolezen, v skladu z osmo alinejo tretjega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 in 10. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ. Na podlagi tega plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja in sicer v pavšalnih zneskih. Omenjeni prispevki se plačujejo mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec ali v letnem znesku do 31.1. v koledarskem letu, na katerega se prispevki nanašajo, oziroma v roku 30 dni od vpisa v Poslovni register Slovenije. Mesečni znesek pavšalnega prispevka za PIZ od aprila 2019 dalje znaša 14,60 EUR ali letni 175,26 EUR. Pavšal za ZZ pa je sestavljen iz mesečnega prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 3,70 EUR ali letnega v višini 44,40 EUR, ter mesečnega prispevka za ZZ v višini 11,11 EUR ali letnega prispevka za ZZ v višini 133,32 EUR.  Preverite letne spremembe teh zneskov preko FURS-ove spletne strani. Prispevke se plačuje mesečno ali letno. Obvezno zavarovanje velja od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije do dneva izbrisa iz tega registra, kar pomeni, da je obvezno plačevanje teh prispevkov tudi za mesece, ko to dejavnost zaradi omejitve ne morete opravljati.
• sobodajalci, ki nepremičnine oddajajo preko posrednikov oz. Airbnb ali Booking.com platform, ki imajo seveda sedež izven Slovenije, se morajo predhodno identificirati za namene DDV tudi, če je obseg njihovega prometa pod zakonsko določenim pragom. Če so identificirani za namene DDV samo kot prejemniki teh storitev (prejemniki tujih storitev posredovanja oz. nudenja oglasnega prostora), so dolžni od prejete storitve (3% provizije Airbnb-ja) plačati DDV v Sloveniji po stopnji 22% v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1. Mesečno morajo predložiti obračun DDV (v sistemu eDavki) in nimajo pravice do odbitka DDV. V primeru take identifikacije za namene DDV so za ostale dobave, ki jih opravijo v Sloveniji, še naprej mali davčni zavezanci (dokler ne presežejo limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih). Sobodajalec, ki ne uporablja tujih spletnih platform in v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa, se ni dolžan identificirati za namene DDV;
• davčni zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, mora za storitev, ki jo opravi kot davčni zavezanec, izdati račun ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV ali ne. FURS pojasnjuje, da gre v primeru nastanitev preko Airbnb-ja in Booking.com za primer, ko gost plača nastanitev z gotovino ali pa negotovinskim nakazilom na TRR portala, portal pa tako prejeti znesek nakaže na TRR sobodajalca, zato se šteje, da sobodajalec prejme plačilo računa s strani gosta na način, da se po ZDavPR šteje za plačilo z gotovino, ker ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila. V takem primeru mora sobodajalec zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev in ga tudi davčno potrditi;
• v primeru da sobodajalec uporablja agencijske storitve (ne pa zgoraj omenjenih portalov) in sprejema turiste, ki nočitve pri sobodajalcu plačajo agenciji, sobodajalec pa na podlagi nočitev svoje storitve zaračuna agenciji, potem ti računi niso predmet davčnega potrjevanja računov;
• sobodajalec mora turistom izdati račun za turistično takso, ki pa ni predmet davčnega potrjevanja, če jo le ti plačajo v gotovini, saj jo sobodajalec pobira v imenu in za račun občine.

Na kratko še o opravljanju dejavnosti preko registracije samostojnega podjetnika. Kot fizična oseba smo pri opravljanju te dejavnosti omejeni na obdobje 5 mesecev in v kolikor želimo to opravljati dalj časa kot postranski poklic, predlagamo da se registrirate kot popoldanski s.p. in plačevali boste mesečne pavšalne prispevke (objavljeni so na spletni strani FURS-a). Če bi se zavarovali za polni delovni čas kot samostojni podjetnik, pa plačujete polne prispevke.

Vaš dohodek iz dejavnosti bo obdavčen z dohodnino na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (lestvica za odmero dohodnine) ali pa na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (ZDoh-2). Pri tako imenovanem normiranem popoldanskem s.p.-ju je 20% davek dokončen in se ne vključuje v letno napoved dohodnine. Davčna osnova pa se določi tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki v višini 80% prihodkov.

Samostojni podjetnik se bo moral vključiti v DDV sistem, če v obdobju 12 mesecev preseže promet 50.000 EUR (78. člen ZDDV-1), vendar mora kljub temu da to ne doseže, pridobiti pri FURS-u posebno DDV številko, ker prejema storitve posredovanja od tujega davčnega zavezanca (portal Airbnb ali npr. Booking.com). Plačevati bo moral 22% DDV na obračunano provizijo Airbnb-portala.

Davčno potrjevanje računov pri opravljanju te dejavnosti je potrebno, če oddajate preko portala Airbnb in Booking.com. Razlog smo že predhodno zapisali.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

31.7. JE ROK ZA ODDAJO LETNE NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE TUDI ZA DOHODKE IZ TUJINE

31.7. je rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine ali niste napovedali dohodkov iz tujine. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka. Kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku?

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) zahteva od rezidentov Slovenije, da napovejo dohodke iz delovnega razmerja v tujini, v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, ter pri poračunu dohodnine na letni ravni. Za redni mesečni dohodek morate napoved za odmero akontacije dohodnine oddati že v 15 dneh od dneva, ko prvič prejmete dohodek iz delovnega razmerja v tujini. Če se vam spremeni višina rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja za več kot 10% ali se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na spremembo višine akontacije za več kot 10%, morate ponovno v 15 dneh oddati novo napoved za odmero akontacije dohodnine. Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je potrebno napovedati neredne dohodke, kot so npr. božičnica, 13. plača, regres in podobno.

Na podlagi vaše napovedi vam bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. iz zaposlitve, ki jo boste morali sami plačevati. Do 31. maja tekočega leta bi vam moral biti izdan tudi informativni izračun dohodnine, kjer se upošteva tudi druge dohodke, prejete iz tujine, ki ste jih napovedali med letom. Veljal bo za odločbo o odmeri dohodnine, če zoper informativni izračun ne boste podali ugovora.

Če ste uveljavili oprostitev iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in vam je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, potem bo informativni izračun dohodnine upošteval to oprostitev. Če boste prejeli informativni izračun dohodnine, ki je napačen ali so podatki nepopolni (tudi po vaši krivdi), potem lahko v roku 15 dni od vročitve vložite ugovor, v njem pa morate potem nujno uveljavljati tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, da se vam bo upošteval pri izračunu dohodnine na letni ravni.

Če medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja niste oddali, potem morate do 31.7. tekočega leta oddati letno napoved za odmero dohodnine za preteklo leto. Odbitek tujega davka se vam bo upošteval le, če ga boste v napovedi tudi uveljavljali.

V  letni napovedi dohodnine ali v ugovoru zoper informativni izračun lahko uveljavljate znižanja odbitka tujega davka, obvezne prispevke za socialno varnost, davčne olajšave, stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu in oprostitev po mednarodni pogodbi.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine, uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Mnoge večstanovanjske hiše na Hrvaškem so ali pa še bodo dobile prisilne upravljavce

Upravljanje nepremičnin ob hrvaški obali dolgo ni zaživelo, saj njihovi lastniki, od katerih je veliko Slovencev, niso imeli potrebe po imenovanju upravnika oz. upravljavca v večstanovanjski stavbi. Ponekod so že uvedli ostrejše ukrepanje, drugje pa se le to napoveduje – imenovanje prisilnega upravljavca nepremičnine.

Zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah (Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima) določa, da je potrebno upravljavca nepremičnine imenovati najkasneje v roku 12 mesecev po začetku veljavnosti zakona (1996).

Ker se večina nepremičnin z lastniki na Hrvaškem samo-upravlja, so nekateri Slovenci že pridobili obvestilo lokalne skupnosti, kjer se nepremičnina nahaja, da so za prisilnega upravljavca njihove nepremičnine imenovali določeno fizično ali pravno osebo. Drugod so začeli omejevati dobavo smetnjakov in odvoz smeti, če večstanovanjska stavba nima urejenega upravljavca nepremičnine. Tudi slednjim sledi v zaključni fazi imenovanje prisilnega upravljavca.

Kakšna je vloga prisilnega upravljavca? Prisilni upravljavec ima v skladu z zakonom enako vlogo kot »redni« upravljavec nepremičnin, da vrši posle rednega in izrednega upravljanja nepremičnine. Upravljavec nepremičnine je dolžan skrbeti za interese vseh lastnikov nepremičnine, posle rednega upravljanja izvajati v skladu z odločitvijo večine lastnikov, posle izrednega upravljanja pa le s soglasjem vseh lastnikov ali na podlagi odločitve sodišča. Vsako leto je dolžan obvestiti lastnike o poslovanju preteklega leta, izdelati pregled predvidenih poslov vzdrževanja in izboljšav, predvidenih stroškov in obremenitev za prihodnje leto ter pridobiti več ponudb za določene posle vzdrževanja in večje investicije. Upravljavec nepremičnine poskrbi za oblikovanje skupnih rezerv, kamor morajo solastniki vplačevati najmanj 0,54% vrednosti nepremičnine letno. Solastniki vplačujejo v skupne rezerve glede na njihov solastniški delež, če se ne dogovorijo drugače. Dokler se ne ugotovi konkretna višina vrednosti nepremičnine posameznega lastnika, se za solastniški delež upošteva delež uporabne površine posamezne nepremičnine v razmerju do skupne uporabne površine v večstanovanjski stavbi. V praksi se vplačuje v skupne rezerve med 2 – 2,7 HRK na m2 mesečno, kar naj bi bila proizvodnja cena kvadratnega metra nepremičnine.

Kaj lahko storite sami, da ne pride do imenovanja prisilnega upravljavca?

Po Zakonu o lastništvu in drugih stvarnih pravicah je lahko za upravljavca imenovana vsaka poslovno sposobna pravna in fizična oseba. O imenovanju upravljavca odločajo solastniki z večino glasov. Solastniki pa lahko tudi med seboj izberejo enega ali več upravljavcev. Upravljavec se mora prijaviti za opravljanje te dejavnosti, solastniki pa morajo odpreti račun skupne rezerve (zajednička pričuva) pri eni od bank. Opozarjamo pa na to, da vse hrvaške banke ne omogočajo odprtja skupnih rezerv na račun fizičnih oseb oz. zgradbe, ampak le skupne rezerve kot ločen račun pri upravljavcu – pravni osebi.

Solastniki morajo podpisati vsaj dva dokumenta, to sta solastniški dogovor in dogovor z upravljavcem.

Solastniki opredelijo v solastniškem dogovoru način upravljanja, višino posameznih solastniških delov, upravljavca, pogoje in način zbiranja skupnih rezerv, koriščenje skupnih prostorov in drugo kar je pomembno za medsebojne lastniške odnose. Podpisati je potrebno dogovor z upravljavcem in med solastniki izbrati predstavnika, pooblaščenega za sodelovanje z upravljavcem.

Za potrebe upravljanja nepremičnine je potrebno upoštevati tudi Uredbo o vzdrževanju stavb (Uredba o održavanju zgrada), v kateri so natančneje opredeljena vprašanja namembnosti rezervnega sklada zaradi vzdrževanja stavb v solastništvu, o vrstah in načinu izvajanja hitrih in nujnih popravkov na stavbah in vprašanjih v zvezi s posredovanjem podatkov o stanovanjih.

V okviru omrežja Pravni SOS vam ponujamo pripravo Solastniškega dogovora in Pogodbe o upravljanju v hrvaškem jeziku ali pa samo dodaten pravni nasvet. Pokličite nas na 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite tudi ostale naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Skrb za pravice delavcev pri evidentiranju delovnega časa

Sodišče EU je odločilo, da se mora v državah EU vzpostaviti sistem za merjenje delovnega časa pri delodajalcih, ki bo poskrbel za uveljavitev pravic, ki jih imajo delavci v skladu z Direktivo EU. Se v Sloveniji obeta  spletno vodenje evidenc o delovnem času pri vseh delodajalcih?

Pogoste so kršitve delovne zakonodaje na področju delovnega časa, kot so neplačane nadure, nezakoniti izbrisi presežnih ur, neurejenost pri razporejanju delovnega časa in še bi lahko naštevali. Ker je to vseevropski problem, je EU po sklepu EU sodišča pozvala svoje članice k spoštovanju EU direktive o delovnem času – Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32003L0088.

V Sloveniji morajo delodajalci v skladu z zakonodajo (Zakonom o delovnim razmerjih ZDR-1 in Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti ZEPDSV) voditi različne vrste evidenc pri zaposlovanju: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu ter tudi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih. Vendar ima slednja pomanjkljivost, saj poleg dnevnega evidentiranja delovnega časa v obliki števila ur ne zahteva tudi dnevnega evidentiranja časa prihoda in odhoda delavca na delo.

Na omenjeno pomanjkljivost so pri nas opozarjali že delovni inšpektorji, saj imajo zaradi navedenega težave pri dokazovanju kršitev pri delodajalcih. Pričakujemo lahko torej zakonodajne spremembe na tem področju, napovedujejo pa se tudi odprave zlorab pri vodenju evidenc delovnega časa s tem, da se vpelje njihovo spletno vodenje.

Ker so delavske pravice največkrat kršene na področju delovnega časa, bi pričakovali tudi zakonsko obveznost sprejema Pravilnika o delovnem času, ki je trenutno le neobvezen akt delodajalca. V njem se poleg definiranja delovnega časa zaposlenih, obvezne prisotnosti na delovnem mestu, odmorov med delom, koriščenja nadur, obračunavanja in štetja presežnih ur in drugih splošnih zadev, opredelijo tudi specifične razporeditve delovnega časa (neenakomerna razporeditev), začasna razporeditev in druge zadeve prilagojene potrebam dejavnosti delodajalca.

Zakonska obveza po vzpostaviti spletnega evidentiranja delovnega časa, ki bi onemogočal oz. vsaj zelo otežil zlorabe evidentiranja in nezakonitega brisanja presežka delovnih ur, neustreznega določanja nadur in njihovega koriščenja, bi bila pozitivna rešitev številnih nesporazumom in slabi volji delavcev, ki so pogosto prisiljeni v opravljanje večjega števila nadur, kot jih predvideva zakonodaja. Trenutno zgolj na papirju ostaja zapisano, da ne nosijo posledic, če se temu zoperstavijo.

Za pravno svetovanje na delovno pravnem področju so vam na voljo naši pravni svetovalci. Pokličite na 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite tudi ostale naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Ne spreglejte možnosti sofinanciranja vaših projektov – digitalnega marketinga, vzdrževanja certifikatov, udeležbo na tujih trgih, preoblikovanja družbe,…

Preverite poziv Javnega sklada RS za podjetništvo, ki ponuja sofinanciranje projektov, za katere menimo, da sodijo med potrebe večine podjetij. Verjamemo, da vsaj en poziv ustreza tudi vam, zato se nanj prijavite. Javni pozivi so odprti do 31.3.2023.

Namen razpisov je spodbujati kibernetsko varnost, predstavitve in udeležbe v tujini, ter raziskave tujih trgov. Prav tako so za marsikatero podjetje zanimivi razpisi za dvig digitalnih kompetenc, pripravo digitalnih strategij in digitalnega marketinga. Sofinancirani so lahko tudi stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca) in stroški certificiranja za pridobitev oz. vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov. Če razmišljate o nujnem preoblikovanju podjetja, potem si preberite razpisne pogoje, ki so vam na voljo na ustrezni povezavi spodaj. Ni odveč, da predhodno preverite tudi pravne in davčne posledice preoblikovanja.

Pozivi so namenjeni mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo sedež v RS in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge.

Za sofinanciranje se odobrijo pravilno označene in popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo. Popolne vloge bodo odobrene in sofinancirane v okviru razpoložljivih razpisanih sredstev, ki so predvidena pri posameznem razpisu, do največ 60% upravičenih stroškov in v okviru minimalnega – maksimalnega zneska, podanega pod posameznim pozivom:

Glede na to, da se bliža poletje in dopusti, predlagamo, da se na zgornje razpise prijavite čim prej, da boste svoje cilje lahko dosegli še v tem letu.

Na voljo smo vam za pomoč pri pripravi ustrezne razpisne dokumentacije, kot tudi pri pravnem in davčnem svetovanju, na telefonu 051 368 812 ali preko info@pravnisos.si. Več o naših storitvah si lahko preberete na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Družinski zakonik je poskrbel za mnoge spremembe pri preživljanju, zaščiti otrok in tudi prodaji otrokovega premoženja

V letošnjem letu  je stopil v veljavo novi Družinski zakonik, ki je prinesel dolgo pričakovane novosti. Nekatere so se pričele uporabljati že ob začetku tega leta, nekatere pa uporabljamo od letošnjega aprila. V preteklosti smo že pisali o novostih, ki jih prinaša zadnja novela Družinskega zakonika s 1.1. 2019  ter o ureditvi predporočne pogodbe, ki je novost v slovenskem pravnem redu.

Družinski zakonik uvaja različne novosti, mnoge in verjetno najpomembnejše so spremembe na področju varstva najboljšega interesa otroka.

Po prvem aprilu letos tako starši v primeru, ko želijo prodati otrokovo premoženje ter sredstva porabiti za otrokovo življenje ali izobraževanja, ne potrebujejo soglasja centra za socialno delo (CSD).  Skladno z novo zakonodajo lahko starši brez soglasja CSD prodajo premoženje kot na primer delnice, investicijske kupone ter druge finančne instrumente.

Druga novost v slovenski zakonodaji s področja varstva otrok so novosti na področju skrbništva otrok. Po novem lahko skrbništvo nad otrokom pridobi tudi družinski član v primeru, ko otrok nima več živih staršev in sodišče presodi, da je družinski član primeren za skrb za otroka, ter če se družinski član s podelitvijo skrbniške pravice tudi strinja. Otrok tako ostane med člani širše družine, ki mu je poznana in se v njej dobro počuti, ne da bi ga moral družinski član tudi posvojiti. Ta določba velja le za sorodnike, ki so z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranki vrsti do vštetega četrtega kolena – babice in dedki, brat/sestra, stric/teta ali bratranec/sestrična.

V primeru, da CSD presodi, da starša ne vzgajata oz. skrbita za otroka tako, da bi bili zavarovani najboljši interesi otroka lahko po presoji odloči, da se uvede ukrep t.i. omejitev starševske skrbi, kjer CSD sam vzpostavi začasen nadzor nad izvajanjem starševske pravice s strani staršev.

Novi Družinski zakonik prinaša tudi novosti na področju preživljanja otrok. Bistvena novost je, da otrok, ki so vpisani v evidenco brezposelnih ali ki so zaposleni, starši niso dolžni več preživljati. Nadalje otroka ni potrebno več preživljati, ko zaključi svoje izobraževanje. Dolžnost staršev, da preživljajo otroke, je tako vezana na status študenta oz. dijaka in se v vsakem primeru, tudi če se otrok še izobražuje zaključi, ko otrok dopolni 26 let.

Novost družinske zakonodaje je tudi prenos odločanja v nekaterih družinsko pravnih zadevah iz CSD na sodišče. Po novem tako sodišča odločajo o: začasnih in trajnih ukrepih za varstvo in zaščito koristi otrok, odloča o namestitvi otroka v rejništvo, posvojitev ali postavitvi skrbnika otroku,  o odvzemu otroka staršem ter o namestitvi mladoletnikov v ustrezne zavode. CSD lahko v nujnih primerih še vedno odvzamejo otroka, vendar le v primeru, ko se z odvzemom otroka s strani CSD nemudoma poskrbi za varstvo otroka.

Družinski zakonik prinaša še mnoge druge novosti, o katerih smo že ali pa še bomo pisali. Ker omenjeni zakonik ureja vsakodnevne življenjske dogodke in okoliščine je pomembno, da se z novostmi čim bolje seznanimo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.