Katere pravice se iztekajo in nove obetajo

Posredujemo vam povezave do informacij, kakšni so pogoji in omejitve glede pomoči iz protikoronskih paketov, katerih rok se izteče dne 31.12.2020:

• mesečni temeljni dohodek za obdobje oktober, november, december;
• samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok;
• delno povračilo nekritih fiksnih stroškov;
• poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti.

V postopku sprejemanja pa je predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7), katerega poglavitne rešitve so:

– solidarnostni dodatek za upokojence,

– enkratni solidarnostni dodatek za otroke,

– enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja oseb,

– enkratni solidarnostni dodatek za študente,

– izredna pomoč ob rojstvu otroka,

– začasno denarno nadomestilo,

– dodatek za delo v rizičnih razmerah,

– dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih        mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva,

– pomoč in zagotovitev sredstev za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2,

– sredstva za garancije za bančne kredite,

– podaljšanje licenc zdravstvenim delavcem in sodelavcem,

– nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov (šolski, železniški, avtobusni, občasni prevozi itd.),

– možnost obročnega vračila prejetih sredstev,

– kritje stroškov vzpostavitve rdeče cone,

– pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu,

– odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja,

– začasna oprostitev DDV za cepiva proti Covid-19,

– spremembe pri davčni izvršbi (zgolj v nujnih primerih) in izvzetje prejemkov iz izvršbe ter stečajne mase,

– zagotavljanje sredstev za vzdrževanje gozdnih cest.

Predlog zakona je na voljo tukaj.

Če potrebujete pomoč in dodatna pojasnila smo vam na voljo preko elektronske pošte info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812. Lahko pa nam posredujete tudi obrazec »kontaktirajte nas«.

ZA PRAVO ODLOČITEV MED RAZLIČNIMI POKOJNINSKAMI RENTAMI JE POTREBEN IZRAČUN

Pred upokojitvijo ste prejeli informativni izračun odkupne vrednosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izračun mesečne pokojninske rente, z vsaj desetimi različnimi izbori pokojninskih rent. Sprašujete se katero obliko izplačila izbrati in kaj morate upoštevati pri izboru, da bo odločitev pravilna.

Nabor možnih pokojninskih rent prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se med zavarovalnicami razlikuje. Tako obstajajo pospešene rente, pa naraščajoče rente, klasične doživljenjske rente, povezane z različnimi dobami zajamčenega izplačevanja, torej obdobja ko se garantira izplačilo pokojninske rente tudi dedičem in takšne, kjer ni zajamčenega obdobja. Seveda pa se posameznik lahko odloči tudi za enkratno izplačilo odkupne vrednosti zavarovalne police prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pred izborom ustrezne oblike izplačila morate preveriti letne dohodke iz tega naslova in ostalih dohodkov v letu upokojitve ter pričakovane dohodke v svojem prihodnjem življenjskem obdobju. Izračunati morate letno obdavčitev teh dohodkov ter sedanjo vrednost teh dohodkov po obdavčitvi.

Preverjanje letne obdavčitve dohodkov

Pokojnina v skladu z Zakonom o dohodnini je tako dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi dohodek prejet od obveznega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi pokojnina je obremenjena z dohodnino, vendar je v skladu z 42. členom ZDoh-2 pokojninska renta iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja polovično oproščena dohodnine, enkratno izplačilo privarčevanega zneska pa ne.

Odpravnina ob upokojitvi se ne všteva v davčno osnovo do višine, ki jo določi vlada, torej v letu 2020 do višine 4063 EUR. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Da pridemo do osnove za izračun dohodnine moramo odšteti tudi davčne olajšave.

Na osnovi pridobljene davčne osnove se preveri višina dohodnine po dohodninski lestvici in tako izračunano dohodnino potem zmanjšamo še za 13,5% odmerjene pokojnine, ki spada med posebne davčne olajšave v skladu z 112. členom ZDoh-2.

Ob upoštevanju teh pravil pridemo do letnih dohodkov po obdavčitvi, nakar sledijo izračuni sedanje vrednosti teh pričakovanih dohodkov po davkih v našem pričakovanem življenjskem obdobju.

Izračuni sedanje vrednosti vaših prihodnjih dohodkov po obdavčitvi

Za optimalno izbiro pokojninske rente moramo izračunati letne dohodke po obdavčitvi za vse pakete pokojninskih rent ter primerjati sedanje vrednosti letnih pokojninskih rent in sedanje vrednosti vaših prihodnjih dohodkov (vključno s pokojnino in drugimi dohodki) po obračunanem davku.

Za vse pakete predpostavljamo enako dobo izplačevanja, s čimer pakete lahko medsebojno primerjamo.

Ker je denar vreden danes več kot čez 20 let, moramo vse bodoče dohodke po davkih diskontirati z zahtevano stopnjo donosa, da jih prevedemo na sedanjo vrednost. Vrsta izplačila pokojninske rente, ki nam z ostalimi dohodki prinaša najvišjo sedanjo vrednost po obdavčitvi, je prava izbira. Seveda pa vam svetujemo, da pri izbiri preverite tudi zajamčeno dobo izplačevanja rente. Pokojninske rente se izplačujejo do smrti zavarovanca, dedičem pa le v primeru zajamčene dobe izplačevanja, zato se je modro odločati v skupno dobro.

Običajno se enkratna izplačila zneskov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja strankam ne izplačajo, če pa je višina dohodkov posameznika v letu izplačila odkupne vrednosti dovolj nizka, je lahko tudi enkratno izplačilo dobra rešitev.

Za morebitne nadaljnje nasvete ali pripravo izračunov za vašo najboljšo izbiro pokojninske rente nas lahko kontaktirate na info@pravnisos.si ali preko telefona 051 368 812. Naše pravno-davčne storitve pa lahko preverite tudi na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Na kaj moramo biti pozorni pri sklepanju in odpovedovanju najemne pogodbe za poslovne stavbe ali poslovne prostore?

Posebnosti najema poslovne stavbe ali poslovnega prostora določa Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in drugače kot Stanovanjski zakon, ki se ga uporablja za najem stanovanj, rešuje najbolj pereča vprašanja najemnega razmerja.

Uvodoma naj pojasnimo osnovne informacije o pravicah in obveznostih najemodajalca in najemnika poslovnih prostorih, v nadaljevanju pa vas bomo opozorili, na kaj morate biti previdni pri sklepanju in odpovedovanju tovrstne pogodbe o najemu.

Pogodba o najemu poslovnega prostora mora biti nujno sklenjena v pisni obliki, kot tudi njene spremembe ali dopolnitve, kar velja tudi za predpogodbo. V nasprotnem primeru ni veljavna. Pogodbeni stranki sta lahko fizična ali pravna oseba.

Pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika

Najemodajalec ima obveznost izročiti najemni prostor v skladu s pogodbenim dogovorom, v nasprotnem ima najemnik pravico do odškodnine. Poleg tega ima najemnik pravico odstopiti od pogodbe ali od najemodajalca zahtevati, da to uredi v primernem roku. Po preteku tega roka lahko najemnik pobota svoje stroške, ki jih je imel z ureditvijo prostora, z najemnino.

Najemodajalec mora prav tako poskrbeti za popravila v poslovnem prostoru v primernem roku, če ga je najemnik predhodno opozoril na te napake. Če tega ne stori, lahko najemnik bodisi odstopi od pogodbe ali sam izvrši popravila, zahteva povračilo stroškov ali pa jih pobota z najemnino. Poleg tega pa lahko zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel  zaradi opustitve najemodajalca. Izjema so popravila, ki jih je potrebno izvršiti takoj, da ne nastopi večja škoda.

Najemnik ima dolžnost uporabljati poslovni prostor z vso potrebno skrbnostjo in zanj plačevati najemnino v roku in višini določeni s pogodbo. Če v pogodbi ni določen rok, jo mora najemnik plačati vnaprej, najkasneje do petega dne v mesecu. Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati tudi druge stroške, povezane z uporabo poslovnega prostora, kot so elektrika, ogrevanje in podobno.

Najemnik ima dolžnost uporabljati poslovni prostor ali poslovno stavbo samo za namen, ki je določen v pogodbi in jih ne sme oddati v podnajem, brez soglasja najemodajalca. Najemnik odgovarja za povzročeno škodo, ki jo je povzročil na poslovni stavbi ali v poslovnem prostoru.

Odstop od pogodbe

Oba pogodbena partnerja, najemodajalec in najemnik lahko odstopita od najemne pogodbe za poslovni prostor, če pride do kršitve pogodbe s strani drugega pogodbenega partnerja (krivdni razlogi), pri čemer ni potrebno upoštevati predpisanih odpovednih rokov, ki jih določa zakon oz. pogodba. To velja tako za pogodbe sklenjene za nedoločen čas, kot tudi tiste sklenjene za določen čas. Odstop od pogodbe je enostranska izjava pogodbene stranke, s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre, kar pomeni, da ni potrebno sodno odpovedovati pogodbe. Zanj veljajo splošna določila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe.

Najemodajalec ima pravico odstopiti od pogodbe, če najemnik uporablja poslovno stavbo ali poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali zakonom ali brez potrebne skrbnosti ali če zamuja s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Odstop od pogodbe pa je mogoč tudi, če najemodajalec iz vzroka za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati svojih poslovnih prostorov in zato oddani poslovni prostor sam potrebuje.

Najemnik pa ima po drugi strani pravico do odstopa od pogodbe, brez odpovednih rokov, če mu najemodajalec ne izroči poslovnih prostorov ali stavbe v stanju ali v času, dogovorjenem s pogodbo. Prav tako tudi v primeru, ko najemodajalec zamuja s popravili na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru.

Odpoved pogodbe

Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa določenega v pogodbi. Predhodno je ni mogoče odpovedati, preneha lahko le z odstopom od pogodbe, kot posledica krivdnih razlogov.

Opozorilo: Če najemnik še naprej uporablja poslovni prostor, kljub poteku časa določenega v pogodbi in najemodajalec v roku enega meseca po preteku časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe ali poslovnega prostora, se šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Najemodajalec lahko takšno pogodbo odpoveduje na enak način kot pogodbo za nedoločen čas, torej samo preko sodišča.

Najemna pogodba za nedoločen čas pa se odpoveduje s pogodbeno določenim odpovednim rokom, ki pa v skladu z zakonom, ne more biti krajši od enega leta. Drugače se odpoveduje najemna pogodba, če najemnik v njej opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena. Pogodba za nedoločen čas se odpoveduje preko sodišča (sodno), z navedbo roka za izselitev in izročitev nepremičnine najemodajalcu. Odpoved posredovana drugi pogodbeni stranki nima pravnega učinka.

Seveda pa se lahko pogodbeni stranki kadarkoli sporazumeta, da najemna pogodba preneha.

Če potrebujete pravno pomoč pri vprašanjih v zvezi z vašim najemnim razmerjem, smo vam na voljo s pravniki, z izkušnjami na področju stvarnega prava. PAMETNI VPRAŠAJO.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Odpoved najemne pogodbe in motenje posesti

Sprašujete se, kaj storiti v primeru, da vaš najemnik preneha s plačevanjem najemnine ali obratovalnih stroškov najetega stanovanja. Ker z najemnikom ne morete vzpostaviti dialoga in medsebojnega dogovora, razmišljate o odpovedi najemne pogodbe. Preverite postopek odpovedi najemne pogodbe, ter prihodnje ukrepe, v kolikor se najemnik ne bo želel izseliti iz stanovanja.

Najpogostejši vzrok odpovedi pogodbe je krivdni razlog in sicer neplačevanje najemnin ali ostalih stroškov obratovanja stanovanja v roku, ki je določen z najemno pogodbo.

Krivdne razloge za odpoved pogodbe za najem stanovanja opredeljuje že Stanovanjski zakon, posebej pa lahko razloge za odpoved pogodbe določita tudi stranki v pogodbi.

Če kot lastnik tržnega stanovanja (v nadaljevanju najemodajalec) odpovedujete pogodbo iz krivdnih razlogov, ki niso našteti v 103. členu Stanovanjskega zakona ali razlogov navedenih v pogodbi, boste dolžni najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku.

Kako se odpove pogodbo in kaj temu lahko sledi?

Najemodajalec mora posredovati pisni opomin najemniku, z opisom kršitve in načinom odprave le te, hkrati pa mu mora ponuditi vsaj 15 dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.

Najemodajalec lahko po preteku zastavljenega roka in neizpolnitvi obveznosti najemnika odpove najemno pogodbo, vendar mora kljub vsemu upoštevati 90 dnevni odpovedni rok, določen v 112. členu Stanovanjskega zakona.

Najemna pogodba se lahko v primeru spora odpoveduje le pred sodiščem, s tožbenim zahtevkom za odpoved najemne pogodbe in zahtevkom za izpraznitev in izročitev stanovanja. Sodišče naj bi spore z najemnimi pogodbami reševalo prednostno. V kolikor bo presodilo v prid najemodajalcu, bo določilo najemniku rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.

Najemnik se mora zavedati, da je nezakoniti uporabnik najemniškega stanovanja, v kolikor po preteku odpovednega roka, roka za izselitev, ki mu jo je določilo sodišče ali po preteku veljavnosti pogodbe, zaseda stanovanje.

Na podlagi pravnomočne sodbe se proti najemniku lahko vloži tudi predlog za prisilno izselitev, ki jo izvede sodni izvršitelj, postopek pa vodi izvršilno sodišče po skrajšanem postopku. Izvršilni postopek predstavlja dodaten strošek za najemodajalca, ki jih morda zaradi socialne ogroženosti najemnikov, ne bo dobil povrnjenih.

Postopek izselitve najemnika lahko skrajšate v kolikor ste z najemnikom sklenili najemno pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov in na podlagi katerega je mogoča neposredna izvršba. Z izdajo sklepa o izvršbi sodišče takoj dovoli, da izvršitelj izprazni stanovanje stvari in oseb in ni potrebna predhodna tožba, kar pomeni, da se ena faza preskoči. Vendar pa tudi notarski zapis, v katerem je najemnik soglašal z neposredno izvršljivostjo, v vseh primerih ne poenostavlja postopkov. Če kot primer, med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi najemnega razmerja (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo in sam notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.

Motenje posesti

Najemodajalec, ki namesto sodne poti, išče pravico sam tako, da zamenja ključavnico na stanovanju, izseli stvari najemniku, nasilno izseli najemnika ali podobno, postopa nezakonito. Najemnik ima pravico, da ga toži za motenje posesti in odvzem posesti. Prav tako ga lahko z zasebno tožbo toži za samovoljo, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Najemnik je namreč posestnik stanovanja in kot takega ga varuje zakon, zato sodišča v sporih ne preverjajo pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, temveč zgolj kdo je zadnji mirni posestnik stanovanja in dejstvo ali je bila njegova posest motena ali odvzeta. Posest namreč ne smemo enačiti s pravico do posesti. Zakon ščiti mirno posest in preprečuje morebitna fizična obračunavanja in ostala protipravna dejanja.

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Najemnik, ki se mu posest neupravičeno moti, lahko od najemodajalca zahteva, da naj z motenjem preneha in mu vrne posest na stvari, vzpostavi stanje kakršno je bilo pred motenjem ali odvzemom posesti in povrne morebitno nastalo škodo.

Posestni spori se hitreje rešujejo kot spori glede izpraznitve stanovanje ali morebiti glede vznemirjanja lastninske pravice.

Posegi v posest na nepremičninah so sankcionirani tudi v okviru kazenskega prava, in sicer v okviru kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja iz 141. člena Kazenskega zakonika.

Kaj vam svetujemo glede sklepanja najemne pogodbe?

Najemno pogodbo sklenite le z osebo, ki bo na vas naredila dober vtis in jo boste vsaj po dvakratnem srečanju ocenili za zaupanja vredno osebo. Pri izbiri najemnika naj ne pretehta ponujena višina najemnine, temveč raje s pogovori ocenite osebne karakteristike kandidata in njegove finančne zmožnosti odplačevanja najemnine. Svetujemo sklenitev najemne pogodbe v notarskem zapisu, z izvršilno klavzulo, kljub temu da vam tudi tovrstna pogodba morda ne bo skrajšala postopkov, vendar vseh situacij vnaprej ni mogoče predvideti. Zelo pomembna je vsebina pogodbe, da se na vse mogoče načine zaščitite pred morebitnimi nevšečnostmi. Določite dovolj visoko varščino, v prilogi pogodbe pa navedite tudi opremo in dodajte slikovni material.

V kolikor želite postopek odpovedi zaupati našemu pravniku, si zastavljate dodatna vprašanja kako izseliti najemnika, ali celo razmišljate o tem, da bi kljub vsemu pravico vzeli v svoje roke, si pridobite naš pravni nasvet in potem bo odločitev lažja.

Za pravno svetovanje smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali nam posredujte vprašanje preko »kontaktirajte nas«.

Rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za leto 2019

Posledica koronavirusa je tudi podaljšanje roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2019, rok za oddajo je tokrat 31.8.2020.

Do izteka omenjenega roka morate oddati letno napoved za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine  do 15. julija 2020, čeprav ste prejeli v letu 2019 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino ali pa niste napovedali dohodkov iz tujine za preteklo leto. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka. Kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku?

V  letni napovedi dohodnine ali v ugovoru zoper informativni izračun lahko uveljavljate kot znižanje svojih davčnih obveznosti odbitek tujega davka, obvezne prispevke za socialno varnost, davčne olajšave, stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu in oprostitev po mednarodni pogodbi. Odbitek tujega davka se vam bo upošteval le, če ga boste v napovedi tudi uveljavljali.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine, uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih ali za pripravo vaše davčne napovedi smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Kaj je višja sila in kako vpliva na pogodbene obveznosti?

Epidemija, ki sodi med naravne nesreče po 8. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) in tako predstavlja višjo silo, nas je ponovno opomnila na to, da je potrebno v prihodnjih pogodbenih odnosih opredeliti tudi obveznosti in pravice strank, v primeru njenega nastopa. Predvidevamo, da bo višja sila v mnogih primerih izgovor za neizpolnitev pogodbenih obveznosti, zato v nadaljevanju preverimo kaj je višja sila in kdaj jo lahko upoštevamo?

Višja sila je po naši teoriji in sodni praksi opredeljena kot nepričakovan zunanji vzrok (dogodek), katerega posledicam se ni mogoče povsem izogniti in ga tudi ne odvrniti. Dogodek mora biti zunanji, to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja odgovorna oseba.

Ali se lahko razbremenim svojih pogodbenih obveznosti in sklicujem na višjo silo?

Razbremenitev obveznosti pogodbenika, zaradi oteženega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti kot posledice višje sile, je potrebno preučiti za vsak primer posebej. Prav tako pa je potrebno presojati ali so določene posledice nastopile zaradi višje sile (npr. epidemije) ali vladnih ukrepov, ki so bili sprejeti na njeni osnovi (npr. zaradi omejevanja epidemije).

Upoštevati je potrebno pogodbena določila o višji sili, če pa pogodbeni stranki tega nista pogodbeno uredili, se lahko pogodbenik sklicuje na bistveno spremenjene okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe. Če bo želel razvezati pogodbo, bo moral dokazati obstoj pogojev iz 112. člena Obligacijskega zakonika, da bi bilo pogodbo nepravično ohraniti v veljavi takšno, kot je. Če druga pogodbena stranka ne pristane na razvezo pogodbe ali ne ponudi pravične spremembe pogodbe (npr. podaljšanje roka za izpolnitev pogodbene obveznosti, itd.), lahko pogodbenik poišče pravico na sodišču. Sodišče v takšnem primeru naloži stranki, ki je razvezo zahtevala, da drugi stranki povrne pravičen del škode, ki je drugi stranki nastala zaradi razveze pogodbe. Vendar moramo opozoriti tudi na problem uveljavljanja 112. člena OZ, saj lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin le razveže pogodbo in ne more prilagoditi pogodbe spremenjenim okoliščinam, brez soglasja druge stranke.

Preveriti je potrebno tudi 116. člen Obligacijskega zakonika ali je izpolnitev vsaj ene pogodbene stranke postala nemogoča iz objektivnih razlogov, kar lahko pripišemo npr. odlokom vlade. Pogodbeni stranki sta v takšnem primeru prosti svojih pogodbenih obveznosti in bosta morali druga drugi povrniti, kar sta že prejeli.

Pomembno pa je omeniti še 240. člen Obligacijskega zakonika, ki dolžnika razbremenjuje odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti ali je bil v zamudi z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin po podpisu pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.

Kaj svetujemo strankam v primeru težav v najemnih razmerjih?

V nadaljevanju se posvečamo problematiki najemnih razmerij, ki jih lahko pripišemo višji sili ali pa ukrepom vlade, ki je omejila uporabo najetih prostorov za opravljanje določene dejavnosti.

Najemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik, najemna razmerja pa urejajo primarno specialni predpisi in sicer Stanovanjski zakon (SZ-1) opredeljuje stanovanjska najemna razmerja, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pa poslovni najem.

V kolikor je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vam kot posledica višje sile, onemogočajo izpolniti pogodbene obveznosti, o tem nemudoma obvestite svojega najemodajalca, saj morate ravnati v skladu z načeli vestnosti in poštenja, da ne boste odgovarjali za nastalo škodo. Predlagajte mu bodisi dodatni rok za izpolnitev obveznosti, spremembo pogodbenih določil ali medsebojni dogovor o prenehanju pogodbe.

Če sporazum ni mogoč, boste zahtevali razvezo pogodbe in sicer s tožbo na sodišču. Enostranska izjava o odstopu ali samo obvestilo stranki o spremenjenih okoliščinah, pa ne zadoščajo za razvezo pogodbe, temveč morate dokazati konkretne okoliščine, ki vam otežujejo izpolnitev pogodbenih obveznosti in nezmožnost doseganja namena pogodbe. V kolikor bo sodišče razsodilo, da se pogodba razveže, bo datum obvestila, ki ste ga posredovali najemodajalcu, štelo za datum razveljavitve pogodbe.

Preverite svoje pravice in obveznosti z našimi pravnimi strokovnjaki. Kontaktirajte nas preko info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Na voljo smo tudi preko telefona 051 368 812.

INFORMACIJE O OMEJITVAH POTOVANJ PO POSAMEZNIH EU DRŽAVAH

Preverite informacije, ki jih države članice EU posredujejo o svojih omejitvah pri vstopu in potovanju po državi, na skupni EU platformi. Na njej boste lahko ob vpisu željene destinacije prišli do informacije, katere omejitve obstajajo za državljane posameznih držav, za posamezno prevozno sredstvo, informacijo o morebitnih obveznih certifikatih, karantenah itd.. Podatki naj bi se osveževali pogosto, vendar ob končni izbiri destinacije preverite omejitve tudi na uradni spletni strani izbrane države. Vse informacije so vam na voljo na povezavi: https://reopen.europa.eu/en.

Uredba EU, priporočilo Evropske komisije in naša zakonodaja

Aktualna problematika, ki jo je povzročila pandemija, je terjala hitre rešitve s strani držav, da bi se na ta način zmanjšala povzročena škoda tako potrošnikom kot tudi dobaviteljem storitev na področju organizacije prevozov in potovanj. V Sloveniji je bil s tem namenom sprejet 101. a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Evropska komisija pa je v maju 2020 izdala priporočilo glede dobropisov za odpovedana potovanja in prevozne storitve v zvezi s pandemijo COVID-19.

V priporočilih se Evropska komisija sklicuje na uredbe Unije o pravicah potnikov v primeru odpovedi. Navajamo nekaj najpomembnejših poudarkov:

• V primeru odpovedi s strani prevoznika mora prevoznik potnikom ponuditi na izbiro povračilo (refundacijo) in preusmeritev. Preusmeritev je v sedanjih razmerah skoraj nemogoča, zato je dejansko možna samo izbira med različnimi možnostmi za povračilo. Povračilo polne cene vozovnice se pri prevozu po zraku, vodi ali celinskih plovnih poteh izvede v sedmih dneh od potnikovega zahtevka, pri avtobusnem prevozu v 14 dneh po tem, ko je bila dana ponudba ali prejet zahtevek, pri železniškem prevozu pa v mesecu dni od zahtevka. V skladu z zakonodajo Unije je povračilo možno v denarju ali v obliki dobropisa. Toda povračilo v obliki dobropisa je možno samo, če se potnik s tem strinja.
• Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju: direktiva o paketnih potovanjih) določa, da imajo v primeru odpovedi paketnega potovanja zaradi „neizogibnih in izrednih okoliščin“ potniki pravico do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v 14 dneh po odstopu od pogodbe. V zvezi s tem lahko organizator potovanja potniku ponudi povračilo v obliki dobropisa. Toda zaradi te možnosti potniki ne izgubijo pravice do povračila v denarju. Podobno velja, če se predlagajo spremembe pogodbe o paketnem potovanju (npr. odložitev) ali nadomestni turistični paket in če potnik zaradi teh sprememb ali nadomestnega turističnega paketa sprejme paket slabše kakovosti ali z nižjimi stroški ali odstopi od pogodbe. Organizator potovanja mu lahko ponudi tudi dobropis, vendar pod pogojem, da potniki zaradi tega ne izgubijo pravice do povračila v denarju.

Evropska komisija je pri pripravi priporočila upoštevala likvidnostne težave organizatorjev potovanj zaradi številnih odpovedi, kot posledico pandemije COVID-19, ker morajo potniku povrniti celotno ceno paketa, sami pa ne dobijo vedno pravočasno povrnjenih vnaprej plačanih storitev, ki so vključene v paket, kar pomeni nepravično razdelitev bremen med izvajalci storitev, vključenih v paket. Hkrati opozarjajo, da so v nevarnosti tudi potrošniki, da zaradi insolventnosti izvajalcev, ne bodo dobili vrnjenih plačil za vnaprej plačane storitve, zato se priporoča zavarovanje dobropisov, ki jih bodo izdajali izvajalci. Evropska komisija prav tako priporoča izdajo dobropisov, ki so lahko za potrošnike privlačnejši od povračila v denarju.

Državni zbor Slovenije je 28.4.2020 sprejel zakonske določbe, ki omogočajo organizatorjem potovanj, da zadržijo denar potrošnikov 12 mesecev po razglasitvi prenehanja epidemije, v kolikor se potrošnik ne odloči za vrednotnico, ki mu jo bo za neopravljeno storitev ponudil organizator potovanja. ZPS se je na to že odzvala dne 20.5.2020 z dopisom Vladi RS in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj priporočilo Evropske komisije z dne 13.5.2020 temeljito preučita in oblikujeta ustrezne spremembe zakonodaje, ki naj bodo v skladu s priporočilom Evropske komisije.

V kolikor ste se znašli med potrošniki, ki imate težave s prevozniki, turističnimi agencijami oz. organizatorji potovanj, smo vam na voljo za pravno svetovanje preko info@pravnisos.si, preko telefona 051 368 812 ali nam pišite na Kontaktirajte nas.

PREMISLEK O RAVNANJU Z ZAPOSLENIMI V ČASU KRIZE

V kriznih časih preverjajo delodajalci različne možnosti kratkoročnega preživetja, vsem pa svetujemo preudarno ravnanje z dobrimi kadri. Od vašega ravnanja z njimi je morda odvisna tudi usoda dolgoročnega preživetja. Poglejmo si možnosti, ki jih imate kot delodajalec na voljo.

Delo na domu

Delodajalci imajo pravico, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v izjemnih okoliščinah odredijo drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določeno s pogodbo o zaposlitvi, kot je npr. delo na domu in to brez soglasja delavca, vendar le za čas trajanja izjemnih okoliščin.

Delodajalec pa mora biti pri odrejanju dela od doma pozoren na primernost delovnega mesta, vidik delovnega časa, zagotavljanje delovnih sredstev, varstvo poslovnih skrivnosti ter varnost in zdravje pri delu.

Delo od doma je 100-odstotno plačano.

Čakanje na delo doma

Delodajalec lahko začasno, za največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu, napoti delavce na čakanje na delo doma, če ne more zagotavljati dela delavcem.

Delodajalcem se priporoča, da kroničnim bolnikom, ki bi jim zdravniki priporočili samoizolacijo zaradi možnosti poslabšanja njihovega zdravja v primeru okužbe s koranovirusom, odredijo čakanje na delo doma. Delodajalec je namreč v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu dolžan, da ob resni nevarnosti za zdravje zaposlenih omogoči, da ustavijo delo in se napotijo na varno.

Delavec ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

Če bi se zgodilo, da zaposlenega pošlje delodajalec v izolacijo na dom (ne na čakanje na delo doma) in bi podjetje normalno poslovalo, bi mu moralo pokriti nadomestilo v višini 100 odstotkov plače.

Opravljanje drugega dela zaradi izjemnih okoliščin

V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko odredi tudi drugo delo kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.  Delodajalec dolžan zagotoviti varno in zdravo delo tudi v izjemnih okoliščinah. Glede zagotavljanja zaščitnih ukrepov je treba upoštevati navodila NIJZ.

Odrejanje letnega dopusta

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Tako delodajalec odobri letni dopust v skladu z dogovorom z delavcem.

Če se delodajalec odloči za kolektivni letni dopust, pri čemer se izhaja iz potreb delovnega procesa, torej ko ni dela oz. so prisotne težave z zagotavljanjem dela, mora delodajalec poskrbeti tudi za interes delavca, da mu omogoči izrabo dela letnega dopusta v času, ko se upoštevajo njegovi interesi po počitku in rekreaciji ter njegove družinske obveznosti.

Tako imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, razen če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Prav tako opozarjamo na dejstvo, da bi se izjava s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, štela za neveljavno. Neveljaven pa je tudi sporazum, po katerem bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Neplačanega dopusta ni dovoljeno odrediti, ker predstavlja odsotnost z dela zaradi delavčevega interesa.

Prerazporeditev delovnega časa

Če sta delodajalec in delavec določila pogoje za začasno prerazporeditev delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi, se lahko odredi krajši delovni čas v določenem obdobju, pri čemer se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.  Upoštevati je potrebno tudi omejitev, da pri neenakomerni razporeditvi oz. pri začasni prerazporeditvi delovnega časa, le ta ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Nova pogodba o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin

Delodajalec lahko predlaga sklenitev nove pogodbe, vendar kljub spremenjenim okoliščinam, ki so obstajale ob podpisu pogodbe, ne more enostransko spremeniti pogodbe o zaposlitvi, brez privolitve delavca. Če se spremeni vrsta dela, ki jo delavec opravlja in kraj opravljanja dela, gre za spremembo, ki terja novo pogodbo o zaposlitvi, če te spremembe niso začasne narave.

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Če se delodajalec in delavec strinjata, lahko podpišeta tudi sporazum za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko s tem izogne zakonsko predpisanim pogojem pod katerimi sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sporazum pa ne bo veljaven, če je bil dosežen s silo, grožnjo ali prevaro in ne sme biti sklenjen v zmoti.

Odpuščanje

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, med katere zakon uvršča tudi poslovni razlog. Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Bistveno zmanjšan obseg poslovanja delodajalca je eden od poslovnih razlogov, ki omogočajo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Če pa delodajalec odpušča večje število delavcev zaradi poslovnih razlogov, mora izdelati program razreševanja presežnih delavcev.

Delodajalec mora upoštevati minimalni odpovedni rok in zagotoviti delavcu odpravnino.

še o višji sili

Strokovnjaki nas pri opredelitvi pojmov, kaj so naravne in druge nesreče (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile), napotujejo na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Delodajalec mora poznati pravice delavcev, ko je le ta odsoten zaradi bolniške odsotnosti, odrejene karantene, odrejene izolacije, manj znano pa je dejstvo, da lahko zaposleni zaradi višje sile izostane od dela, če je npr. zaustavljen javni promet, zaprta meja in zaradi varstva svojih otrok do petega razreda v primeru zaprtja šole in vrtca, itd..  Delavec mora v primeru nezmožnosti prihoda na delo obvestiti delodajalca. Konkretno situacijo pa se posamično presoja z vidika vseh elementov višje sile (prisotnost zunanjega vzroka,  nepričakovanost dogodka,  neizogibnost in neodvrnljivost dogodka).

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PREGLED POVRAČIL, OPROSTITEV IN DODATKOV ZARADI VIRUSA COVID-19 (osveženo)

Posredujemo vam kratek pregled ukrepov, ki so zajeta v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejetem dne 2.4.2020, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo.

Država bo delodajalcem povrnila izplačana NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO.

Nadomestila plač za zaposlene, ki so jih delodajalci zaradi razmer na trgu kot posledice izbruha virusne epidemije iz poslovnih razlogov napotili na začasno čakanje na delo, bo povrnila Republika Slovenija. Najvišje povračilo nadomestila delodajalcu je navzgor omejeno z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019.

Višina nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, se izenačuje z višino nadomestila za delavce v času začasnega čakanja na delo, to je v višini 80% plače delavca iz zadnjih treh mesecev, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Nadomestilo plače bo delodajalcem povrnila Republika Slovenija.

Po novem bodo tudi delavci, ki so bili primorani ostati doma zaradi varstva otrok, ker so se vrtci in šole zaprti oziroma ker varstva ni mogoče zagotoviti iz drugih objektivnih razlogov, ali zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaradi zaprtja državnih mej, upravičeni do 80% nadomestila plače in ne več zgolj 50%, kot je bilo sedaj. Tudi v tem primeru bo nadomestilo krila Republika Slovenija, pri čemer bo višina povračila navzgor omejena z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019.

Nobeno od omenjenih dveh nadomestil ne sme biti nižje od minimalne plače, s čimer Vlada skuša še dodatno omiliti posledice pandemije za tiste z najnižjimi plačami.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni proračunski uporabnik in katerega delež prihodkov iz javnih virov je nižji od 70 odstotkov, je upravičen do povračila nadomestila plače v deležu, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

So pa seveda tudi omejitve: Pravice do tega ukrepa ne bodo mogli uveljaviti

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost (delodajalci iz področja K iz standardne klasifikacije dejavnosti).

Do ukrepa bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno povračilo izplačanih nadomestil plače. Posebej je opredeljen pogoj za tistega, ki ni posloval celotno leto 2019.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA DELAVCE, KI SO NAPOTENI NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO ALI ZARADI VIŠJE SILE NE MOREJO OPRAVLJATI DELA

Prispevki za socialno varnost za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo ali zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, ne morejo opravljati dela, bodo za meseca april in maj plačani iz državnega proračuna. Do oprostitve plačila prispevkov pa ne bodo upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, katerih dejavnost se v celoti financira iz državnega proračuna.  Prispevke bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati, vendar bodo oproščeni največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE TER KRIZNI DODATEK ZA ZAPOSLENE, KI PREJEMAJO PLAČO

Ukrep bo pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, in sicer na način, da se delodajalca oprosti plačila prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce v delovnem razmerju, ki kljub epidemiji še naprej delajo in sicer za plačilo teh prispevkov v mesecu aprilu in maju 2020.

Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, prav tako pa se le-ta delodajalcu prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu in prejemajo nadomestilo plače v skladu drugim odstavkom 137. člena ZDR-1. Velja pa ta oprostitev samo za delavce v delovnem razmerju, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju s sedežem v Republiki Sloveniji, ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna.

Delodajalci, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu zaposlenemu, ki dela in katerega zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Oproščeno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času uporabe ukrepov po tem interventnem zakonu v celoti poravna Republika Slovenija, pri čemer se ohranijo pravice, ki izhajajo iz zavarovanja.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SAMOZAPOSLENE, DRUŽBENIKE IN KMETE

Z navedenim ukrepom se z namenom pomoči gospodarstvu omogoča oprostitev plačila prispevkov za socialna zavarovanja za samozaposlene osebe, družbenike, kmete in verske uslužbence za mesec april in maj.

Upravičenci so vsi tisti, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova opravljanja dejavnosti, ne glede na naravo dejavnosti, ki jo opravljajo, zato ukrep zadeva samozaposlene, ki jim je sicer Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov za obdobje obračuna prispevkov za april in maj 2020 pod določenimi pogoji že omogočil odlog plačila prispevkov, hkrati pa tudi družbenike in kmete (tako obvezno kot prostovoljno vključene v PIZ) kot tudi verske uslužbence.

Upravičenci bodo morali za pridobitev te oprostitve podati posebno izjavo, ki bo enotna za uveljavljanje izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka ter za oprostitev plačila prispevkov. Izjavo bo potrebno posredovati preko informacijskega sistema Finančne uprave RS, v njej pa bo potrebno izjaviti, da oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev izredne pomočiv obliki temeljnega dohodka, in da zaradi epidemije ne mored opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Prispevke, ki bodo skladno s tem členom oproščeni, bo za upravičence plačala država, zato bodo upravičeni do vseh pravic iz zavarovanja.

ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA KMETE

Kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali do petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, pa so upravičeni tudi do odloga prispevkov, če so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v zavarovanje na katerikoli drugi zavarovalni podlagi in nima zaposlenih.

Odloži se lahko plačilo prispevkov za socialno varnost za mesec april, maj in junij 2020, le-ti pa morajo nato biti plačani do 31. 3. 2022, in sicer v enkratnem znesku ali pa obročno.

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK ZA UPOKOJENCE, ŠTUDENTE

V času izbruha epidemije korona virusa, ki je prizadel celotno prebivalstvo RS, so ena od najbolj ogroženih skupin tudi upokojenci. Pravica do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se tako določa prav z namenom, da se zagotovi višja socialna varnost najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 EUR, brezposelnih prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Dodatek bo izplačan 30. aprila.

Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah (300 EUR, 230 EUR in 130 EUR) v odvisnosti od višine pokojnine (do 500 EUR, od 500,01 do 600 EUR in od 600,01 EUR do 700 EUR), prejemek pa se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka, izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet izvršbe ali davčne izvršbe.

Solidarnostni dodatek bo prejelo 328.780 upravičencev. Med njimi so tudi prejemniki sorazmernega dela pokojnine, katerim se bo dodatek izplačal v sorazmernem delu, kot je določen za izplačilo pokojnino in brezposelni prejemniki nadomestila iz naslova invalidnosti.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov  bodo prejele tudi druge ranljive skupine oseb, in sicer vsi upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta dodatek prejmejo tudi redni študenti.

Potrebno pa je omeniti še univerzalni temeljni dohodek.

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK – ZA SAMOZAPOSLENE, VERSKE USLUŽBENCE, KMETE IN DRUŽBENIKE-POSLOVODJE

Upravičenci iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.

Upravičenci morajo podati izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Univerzalni temeljni dohodek pa bo pripadal tudi osebam, ki so družbeniki in poslovodje v d.o.o. in zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2 (obvezno zavarovani družbeniki, ki so poslovodje in niso obvezno zavarovani po kakšni drugi podlagi).

V zakonu je določen tudi zahtevek za vračilo celotne pomoči in sicer samo za samozaposlene, če jim prihodki v prvem polletju 2020 ne upadejo za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 dosežejo več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Celotna vsebina predloga zakona vam je na voljo na naslednji povezavi: Zakon o interventnih ukrepih.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.