Kataster nepremičnin v uporabi od leta 2022

S 4. aprilom 2022 se je začel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki je uveljavil kataster nepremičnin kot novo nepremičninsko evidenco. Kataster nepremičnin nadomešča in združuje podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin. Vsi podatki o posamezni nepremičnini (parcela, zemljišče, stavba) so torej zbrani na enem mestu, kar zmanjšuje možnosti napak in vodi v kvalitetnejše evidentiranje nepremičnin.

V katastru nepremičnin se vpisujejo podatki o stavbi in delih stavb glede na njihovo dejansko stanje v naravi, ne glede na to, ali je bila gradnja stavbe in delov stavb izvedena v skladu z izdanim dovoljenjem ali ne (registrski vpis). Četudi je torej stavba vpisana v kataster nepremičnin, to ne pomeni njene legalizacije.

S katastrskim postopkom se morajo v kataster nepremičnin vpisati hiše in večstanovanjske stavbe, ki niso bile vpisane v kataster stavb, bodisi da gre za novogradnje ali pa so bile predhodno vpisane samo v register nepremičnin na podlagi vprašalnikov (kar je večina slovenskih nepremičnin). Za slednje velja, da v registru nepremičnin in sedaj v katastru nepremičnin niso vpisane na podlagi elaborata geodetskega podjetja ali projektanta.

Tako za novo zgrajene stavbe ter obstoječe stavbe, ki so še brez elaborata velja, da je treba zanje naročiti elaborat pri geodetskem podjetju, ki bo potem vložilo digitalni elaborat in tudi vlogo v prenovljen informacijski sistem. Temu sledi še upravni del katastrskega postopka, ki ga izvaja Geodetska uprava in ta na koncu podatke tudi vpiše v kataster nepremičnin ter lastniku izda odločbo o vpisu.

Zahtevo za vpis nove stavbe v kataster nepremičnin je potrebno vložiti:

• v treh mesecih od dokončanja gradnje ali
• ob začetku uporabe stavbe, če se začne uporabljati pred dokončanjem gradnje iz prejšnje alineje.

Želite preveriti podatke o nepremičnini?

Geodetski podatki so na voljo na spletnem portalu Prostor Geodetske uprave RS.

Na voljo so vam različni vpogledi, morda javnosti najbolj zanimivi so naslednji:

• Javni vpogled (JV), (podatki katastra nepremičnin)
• Vpogled v aktualne cene evidence trga nepremičnin, (zadnje aktualne cene sklenjenih kupoprodajnih poslov evidence trga nepremičnin)
• Vpogled v evidenco modelov vrednotenja. (veljavni modeli vrednotenja nepremičnin).

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Pregled novosti zakona

Nov Zakon o varstvu potrošnikih (ZVPot-1) je že veljaven, uporabljal pa se bo od 26.1.2023. Nadomešča obstoječi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ZVPNPP ter v slovensko zakonodajo prenaša evropske direktive s tega področja.

Glede na obstoječi zakon prinaša kar nekaj sprememb, med katerimi bi zlasti opozorili na novosti na področju jamčevalnih zahtevkov za neskladno prodano blago, dobave digitalnih vsebin in storitev, spletnih tržnic, pogodb na daljavo in garancij za tehnično blago.

Po novem tako potrošnik nima več možnosti izbire med različnimi jamčevalnimi zahtevki do prodajalca v primeru neskladnosti kupljenega blaga, temveč jih mora uveljavljati po vrstnem redu. Najprej lahko zahteva od prodajalca brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga s popravilom ali zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom. Šele če tega ne doseže oz. prodajalec tega zahtevka ne izpolni, lahko potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačila. Kljub vsemu pa za blago, katerega neskladnost bi se pokazala v relativno kratkem času po nakupu, to je v manj kot 30 dneh od dobave, kupec lahko uveljavlja pravico do zavrnitve, kar pomeni, da lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačila, ne glede na prej navedeno hierarhijo jamčevalnih zahtevkov. Prodajalec pa ima regresno pravico do odgovornega podjetja v pogodbeni verigi, za dobavo neskladnega blaga, če gre za odgovornost za stvarne napake po Obligacijskem zakoniku, v obdobju dveh let.

Jamčevalni rok za novo blago je v dolžini dveh let, kar velja tudi za rabljeno blago, če se prodajalec (podjetje) in kupec rabljenega blaga ne dogovorita za krajši jamčevalni rok, vendar ne krajšega kot eno leto. Prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga. Domneva se, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, če se pokaže v enem letu od dobave blaga, razen če prodajalec dokaže drugače ali če ta domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti.

Pri dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev se na novo uvaja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine in potrebne posodobitve, tudi varnostne posodobitve in prav tako hierarhija jamčevalnih zahtevkov, kot že predhodno omenjena.

Spletnim tržnicam, ki omogočajo sklepanje pogodb na daljavo med podjetji, fizičnimi osebami in potrošniki, se je na novo dodala obveznost, da zagotovijo potrošnikom informacije ali sklepajo pogodbo s podjetjem ali drugo osebo, ki je ali pa ni zavezana po zakonu o varstvu potrošnikov ter navedbo njegove pravice. Ponudnik spletne tržnice bo zato moral že predhodno pridobiti izjavo ponudnika blaga, storitve ali digitalne vsebine, ali gre za zavezanca po tem zakonu ali ne.

Spletne tržnice bodo morale razkriti glavne parametre po katerih se razvršča ponudbe kot rezultat iskalnih poizvedb, razkriti bodo morale plačano oglaševanje in plačilo za doseganje višje razvrstitve med rezultati iskanja. Potrošnik mora biti seznanjen z informacijo, ali je bila cena prilagojena njegovemu profilu glede preteklih nakupov.

Novosti so tudi na področju obveznih garancij za tehnično blago, po novem se lahko uveljavlja zahtevke iz naslova obvezne garancije za brezhibno delovanje samo do proizvajalca, ne pa tudi do prodajalca, kot je to veljalo doslej.  Še naprej velja obvezna enoletna garancija za tehnično blago ter obvezna poprodajna storitev (proti plačilu) tri leta po izteku obvezne garancije.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

ALI SO IMETNIKI TISKALNIKOV IN SKENERJEV ZAVEZANCI?

Najverjetneje ste kot podjetje ali samostojni podjetnik že prejeli poziv Združenja SAZOR GIZ k.o. k podpisu licenčne pogodbe na podlagi Skupnega sporazuma o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji (Uradni list, RS, št. 194/2021; v nadaljevanju: Sporazum SAZOR), ki je bil sklenjen med združenjem in GZS.

Sporazum SAZOR določa pogoje uporabe v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del in druga vprašanja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.  Pravica reproduciranja je materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Združenje SAZOR pa ima pravico za kolektivno upravljanje te pravice in sklepanje sporazumov na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino.

Ker se verjetno sprašujete ali ste zavezanec, če zaposlujete najmanj eno osebo in posedujete samo napravo za skeniranje ali tiskanje, vam v nadaljevanju objavljamo odgovore Gospodarske zbornice Slovenije na naslednja zanimiva vprašanja, z opombo, ki jo je zapisala Pravna služba GZS, da ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov:

Ali je podjetje zavezano k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR, kljub temu, da ima v lasti stroj, ki omogoča samo tiskanje in skeniranje?

Zavezanec je zavezan, skladno z prvim odstavkom 3. člena Sporazuma SAZOR, skleniti licenčno pogodbo, če poseduje napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma ima tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najema ali z njo razpolaga na katerikoli drugi podlagi, ali naroči fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja.

Sporazum SAZOR se nanaša samo na mehanično fotokopiranje (t.i. reprografijo) avtorskih del, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material, v eni ali več barvah, s pomočjo fotokopirnih strojev in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so večfunkcionalne naprave in druge naprave, ki omogočajo mehanično fotokopiranje avtorskega dela.

Naprava za skeniranje ne omogoča fotokopiranja, saj pri skeniranju kopija oz. podvojen izvod obstaja v digitalni verziji, zato gre tukaj za digitalno reprodukcijo in ne reprografijo. V tem primeru zavezanec ni zavezan po Sporazumu SAZOR in ni zavezan skleniti licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR. Če naprava poleg skeniranja in tiskanja omogoča tudi fotokopiranje, pa gre za napravo, ki je navedena v sporazumu kot naprava, ki omogoča mehanično fotokopiranje.

GZS tudi pojasnjuje, da v Sloveniji nobena organizacija ni pridobila pravice za kolektivno upravljanje pravic digitalne reprodukcije, zato Sporazum SAZOR tega ne more zajemati.

Ker ima podpisani sporazum veljavo predpisa, se je nanj dolžno odzvati podjetje in samostojni podjetnik, ki posluje v Sloveniji, zaposluje najmanj eno osebo in sicer tako, da bodisi podpiše licenčno pogodbo ali pa poda pisno izjavo, da ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje in ne naroča storitev fotokopiranja pri drugih izvajalcih. Posedovanje naprave vključuje tako lastništvo naprave, najemanje naprave ali razpolaganje z njo na katerikoli drugi podlagi.

V tretjem členu sporazuma je določeno, da je subjekt, ki poda izjavo (da ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje), ter subjekt, ki ne poda tovrstne in ne sklene licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR v roku, določenem v sporazumu, dolžno Združenju SAZOR omogočiti preverjanje resničnosti tovrstne izjave oziroma dejstva, ali je zavezanec po tem sporazumu.

GZS je glede sankcij za nespoštovanje tega, zapisala naslednje:«

»Združenje SAZOR v pozivu za izvedbo pregleda pisno opozori subjekt na pravne posledice v primeru, da ne omogoči pregleda. Združenje SAZOR pregled izvede na način, da ne moti rednega poteka dela. Združenje SAZOR je dolžno o pregledu sestaviti zapisnik, kjer zapiše svoje ugotovitve. V primeru, da predstavnik Združenja SAZOR ugotovi, da izjava ni resnična oziroma, da je subjekt zavezanec po tem sporazumu, zapisnik o pregledu posreduje subjektu, ki ima možnost podaje pripomb na zapisnik v roku 14 dni od prejema zapisnika. Po prejemu pripomb oziroma po poteku roka za podajo pripomb na zapisnik se Združenje SAZOR ob upoštevanju okoliščin primera odloči, ali bo zoper subjekt začelo pravne postopke zaradi kršitve avtorske pravice pred pristojnimi organi po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.«

Odgovori pravne službe GZS so javno objavljeni tudi na njihovi spletni strani, na povezavi: https://www.gzs.si/skupne_naloge/pravni_portal/vsebina/Sporazum-s-ko-SAZOR/Pogosta-vpra%C5%A1anja-in-odgovori.

Odgovore smo preverili tudi preko Združenja SAZOR, ki jih je ustno potrdil.

Pravni SOS združuje delo pravnih in davčnih strokovnjakov in vabimo vas, da preverite naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja.  Na voljo smo vam preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Uporabno dovoljenje po 1.6.2022 (GZ-1)

Gradbeni zakon (GZ-1), ki je pričel veljati s 1.6.2022, prinaša mnoge spremembe, med drugim tudi poenostavitve pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, legalizaciji črnih gradenj in neskladnih gradenj. Uporabno dovoljenje lahko tako dobijo objekti daljšega obstoja z gradbenim dovoljenjem, obstoječe enostanovanjske stavbe oz. hiše in tudi objekti z domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1).

Zakon opredeljuje različne pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja glede na vrsto obstoječega objekta oz. čas izgradnje, zato je smotrno preveriti preko katerega postopka je pridobitev uporabnega dovoljenja za vas mogoča.

1. UPORABNO DOVOLJENJE ZA OBSTOJEČI OBJEKT DALJŠEGA OBSTOJA Z GRADBENIM DOVOLJENJEM (147. ČLEN)

Objekti daljšega obstoja so objekti, ki od 1.1.2005 obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti.

Uporabno dovoljenje je mogoče pridobiti za obstoječi objekt daljšega obstoja, ki je bil zgrajen pred 1.1.2005 in sicer skladno z gradbenim dovoljenjem, če:

• je vpisan v kataster nepremičnin (ali je predloženo dokazilo o vloženi zahtevi z elaboratom)
• zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo in
• je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji.

Uporabno dovoljenje se lahko izda tudi za posamezni del objekta, če bo ta skupaj z obstoječim objektom, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, zagotavljal funkcionalno celoto. Če obstoječi objekt daljšega obstoja nima gradbenega dovoljenja, pa morate sprožiti postopek legalizacije takega objekta.

2. UPORABNO DOVOLJENJE ZA OBSTOJEČI OBJEKT Z GRADBENIM DOVOLJENJEM (148. ČLEN)

Za gradnje izvedene od 1. 1. 2005 do 1. 6. 2022, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja vodi po določbah GZ-1 ob upoštevanju dopustnih odstopanj, vendar se za pripravo dokumentacije lahko uporabijo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve ugodnejše.

3. UPORABNO DOVOLJENJE PO ZAKONU ZA OBSTOJEČE ENOSTANOVANJSKE STAVBE (149. ČLEN)

Za enostanovanjske stavbe v obdobju od 2013 do 2018 ni bila predpisana obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja, zato se od 1.6.2022 šteje, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. junijem 2018 na podlagi gradbenega dovoljenja z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji, ob naslednjih pogojih:

• če zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep
• so vpisane v kataster nepremičnin (ali je predloženo dokazilo o vloženi zahtevi z elaboratom)
• da pooblaščeni strokovnjak potrdi z izjavo, da je bila stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji.

4. DOMNEVA IZDANEGA GRADBENEGA IN UPORABNEGA DOVOLJENJA PO ZGO-1 (150. ČLEN)

Ker omenjeni postopek ne zahteva pridobitve izjave pooblaščenega strokovnjaka, da je bila stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji, bomo le temu namenili malo več prostora.

Če namreč objekti izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, se šteje, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.

Ker nas ne zanimajo gospodarsko – infrastrukturni objekti, se osredotočamo na 197. člen ZGO-1, ki pravi, da se šteje, da imajo uporabno dovoljenje:

– vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

–  vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

Če pa objekti iz prejšnjih dveh alinej z dnem uveljavitve ZGO-1 še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (po novem v katastru nepremičnin).

To velja tudi za posamezna stanovanja v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve in se jim po tem datumu namembnost ni spremenila.

Zahtevi je potrebno priložiti dokazila, poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

Zakon izrecno dovoljuje, da stranka izpolnjevanje pogojev dokaže z verjetnostjo.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in odlog izvršitve

Če ste voznik, ki ste v obdobju dveh let dosegli ali presegli 18 kazenskih točk oz. kot voznik začetnik 7 kazenskih točk, potem vam bo sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje v času storjenega prekrška, s katerim ste izpolnili omenjeni kriterij. Sodišče vam bo izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nanj se lahko pritožite v roku 8 dni, v nasprotnem postane sklep pravnomočen.

Lahko pa se odločite, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa podate predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu morate priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu, če ga niste predložili že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

Sodišče bo pri presoji o vašem predlogu upoštevalo tako vašo osebnost, vaše obnašanje po storjenem prekršku, vse okoliščine pri storjenem prekršku, vašo odgovornost, itd. Če bo ocenilo, da je velika verjetnost, da ne boste ponavljali prekrškov in da boste izpolnili obveznosti, ki vam jih bo naložilo, potem vam lahko ugodi in tedaj bo izreklo preizkusno dobo od 6 do 24 mesecev. Naložilo vam bo dodatne obveznosti, kot so udeležba v edukacijskih delavnicah (običajno zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, drog,..) in/ali v psihosocialnih delavnicah in/ali v programu zdravljenja odvisnosti in/ali udeležbo na tečaju varne vožnje (običajno pri prekrških prehitre vožnje).

Če ste torej uspeli s predlogom za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, potem morate v roku izpolniti obveznosti, ki vam jih je določilo sodišče in ne smete storiti hujšega prekrška. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, med hujše prekrške pa sodi tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška.

Sodišče vam torej vozniškega dovoljenja ne bo odvzelo, če v preizkusni dobi ne boste storili hujšega prekrška.

Kako pa reagirati v primeru, da prekršek v tem preizkusnem obdobju izvede z vašim osebnim vozilom nekdo od družinskih članov. Če bo globo poravnal nekdo od družinskih članov, se bodo kazenske točke kljub temu vpisale osebi na katero se glasi globa in ne na dejanskega povzročitelja prekrška. Tem zapletom se izognete z vložitvijo Zahteve za sodno varstvo in predložitvijo dokazov, da niste vozili vozila s katerim je bil storjen prekršek. Zoper svoje bližnje se ni potrebno izpovedati, vendar je pametno, da dokazujete svoj zahtevek tudi z izjavo storilca prekrška, čeprav je vaš družinski član. V nasprotnem primeru vam sicer sledi preklic odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in vaše vozniško dovoljenje bo po sklepu sodišča prenehalo veljati.

Potrudite se, saj lahko prihranite veliko časa in denarnih sredstev, če vam vozniškega izpita ne bo potrebno ponovno opravljati.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja

Do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pride, če je podan utemeljen sum, da ste storili prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisano toliko kazenskih točk, da se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena. Do odvzema vozniškega dovoljenja lahko pride že na kraju kršitve, ko vam policist prepove nadaljnjo vožnjo, vam izreče začasni odvzem vozniškega dovoljenja ter sodišču predlaga izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. O prekršku, ki so ga ugotovili s tehničnimi sredstva ali na drug način, pa ste lahko seznanjeni tudi kasneje in vozniško dovoljenje se vam odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga izda sodišče na predlog policije oz. prekrškovnega organa.  Vozniško dovoljenje se vam začasno vzame, ko v dveh letih s storitvijo enega ali več prekrškov dosežete ali presežete 18 kazenskih točk in 7 kazenskih točk, če ste voznik začetnik.

Zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se lahko pritožite v roku 3 dni in smiselno se je odzvati v primeru, če prekrškovni organ ni podal ustreznega predloga, niste storili tega prekrška in imate dokaze zoper sklep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa oziroma odvzema vozniškega dovoljenja.

Ne glede na vašo odločitev glede pritožbe, vam ostane kljub vsemu možnost, da škodo, ki ste si jo povzročili z izgubo vozniškega dovoljenja, omilite. Na sodišče lahko posredujete tudi predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja.

Predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja se do pravnomočnosti prekrškovnega postopka tj. 8 dni po vročitvi sodbe o prekršku (če ni vložena pritožba), vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti postopka pa predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja vložite pri krajevno pristojnem sodišču po kraju vašega stalnega prebivališča.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja se lahko vloži vse dokler traja postopek, vse do pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlog mora biti utemeljen, priloženo pa mu mora biti tudi zdravniško spričevalo o uspešno opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Za pregled so vam na voljo pooblaščeni izvajalci na seznamu pooblaščenih izvajalcev kontrolnih zdravniških pregledov.

Sodišče vam lahko ugodi, če narava in pomen očitane kršitve, vaša osebnost, vaše prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa in je iz zdravniškega poročila razvidno, da ste telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil.

Če boste uspeli, boste s strani sodišča prejeli sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim boste na upravni enoti prevzeli vozniško dovoljenje.

Vendar se postopki za vas pri tej točki še ne končajo, sledi odločanje sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar obravnavamo v naslednjem članku: prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.

Spremenjena sodna praksa glede veljavnosti pogodbe

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so pogosto tvegane, tako s pravnega kot tudi davčnega vidika. Pogosto se sklepajo z namenom, da se premoženje, ki je predmet teh pogodb, izloči iz dedovanja, kar posledično privede do mnogih sodnih sporov.

Uvodoma vam podajamo njuno definicijo iz Obligacijskega zakonika:

Pogodba o dosmrtnem preživljanju – prvi odstavek 557. člena OZ: »S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.«

Pogodba o preužitku – prvi odstavek 564. člena OZ: »S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.«

Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na prevzemnika), so stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pomembni tudi za pogodbo o preužitku.

Vrhovno sodišče je tako v letu 2021 razveljavilo sodbo sodišč prve in druge stopnje in zavzelo stališče, da so pogodbe o dosmrtnem preživljanju veljavne le, če so res aleatorne.  Pogoj aleatornosti pomeni, da mora biti razmerje med dajatvijo preživljalca in dajatvijo preživljanca ob sklenitvi pogodbe neznano. Čeprav preživljalec ob sklenitvi pogodbe ve, kaj bo prejel, ne ve koliko bo dejansko dal ali koliko stroškov in obveznosti bo imel s tovrstno pogodbo, saj smrti preživljanca ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vrhovno sodišče je menilo, da omenjeni pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen, zato se sporno pogodbo ne more smatrati kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju, temveč kot darilno pogodbo.

Do omenjene sodbe Vrhovnega sodišča (opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021) je namreč veljalo, da naj bi bile pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku vedno aleatorni. Vrhovno sodišče utemeljuje svojo odločitev s tem, da v primeru, ko je že ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju znano, da bo smrt preživljanca nastopila v relativno kratkem času (neizprosna gotovost bližine smrti, ko je bilo le še vprašanje tednov), takšna pogodba ne more biti aleatorna. Razmerje med dajatvijo in protidajatvijo v korist ene stranke je namreč v konkretnem primeru porušeno že ob sklenitvi pogodbe, saj je jasno, da so koristi preživljalca mnogo večje od njegove obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila po njihovem mnenju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo. V zvezi s tem pa se potem odpira tudi vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila v zapuščino, da se bo poplačalo dediče. Seveda se spreminja tudi obdavčitev, saj je obdarjenec obdavčen z davkom na dediščino in darila od vrednosti celotnega premoženja prejetega v dar, razen v primeru, da izpolnjuje zakonske pogoje po oprostitvi. Tudi sicer so pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju davčno precej problematične.

Preverite pravne ali davčne posledice, če nameravate skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku, preko info@pravnisos.si, s klicem na 051 368 812 ali preko obrazca na »kontaktirajte nas«.

Ste zamudili rok za oddajo napovedi – možna samoprijava

Če svoj dohodek prejemate v tujini in na FURS-u niste uredili svojega rezidentskega statusa (postali nerezident), ste dolžni dohodek prijaviti slovenskemu davčnemu organu, saj se še zmeraj smatrate za davčnega rezidenta Slovenije. Več o tem kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka.

Rezidenti Slovenije morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja posredovati davčnemu organu sami, kadar jim tak dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku (npr. tuje pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo v tujini).

Rezident mora vložiti napoved za vsako novo davčno leto v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja v tujini. Če se vam spremeni višina rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja za več kot 10% ali se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na spremembo višine akontacije za več kot 10%, morate ponovno v 15 dneh oddati novo napoved za odmero akontacije dohodnine. Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je potrebno napovedati neredne dohodke, kot so npr. božičnica, 13. plača, regres in podobno.

Če ste rok zamudili, se lahko samoprijavite in sicer tako, da to opcijo označite na samem obrazcu, ki ga boste izpolnili. Samoprijava se upošteva samo, če jo posredujete najpozneje do:

• začetka davčnega inšpekcijskega nadzora
• vročitve odmerne odločbe (odločbe o odmeri dohodnine)
• začetka postopka o prekršku
• začetka kazenskega postopka.

Prednost samoprijave je v dejstvu, da ne boste kaznovani za prekršek, res pa je, da boste morali poleg davčne obveznosti poravnati 3% letnih zamudnih obresti.

Na podlagi vaše napovedi vam bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. iz zaposlitve, ki jo boste morali sami plačevati. Do 31. maja tekočega leta bi vam moral biti izdan tudi informativni izračun dohodnine, kjer se upošteva tudi druge dohodke, prejete iz tujine, ki ste jih napovedali med letom. Veljal bo za odločbo o odmeri dohodnine, če zoper informativni izračun ne boste podali ugovora.

31.7. je rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine ali niste oddali medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja.

Če ste uveljavili oprostitev iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in vam je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, potem bo informativni izračun dohodnine upošteval to oprostitev. Če boste prejeli informativni izračun dohodnine, ki je napačen ali so podatki nepopolni (tudi po vaši krivdi), potem lahko v roku 15 dni od vročitve vložite ugovor, v njem pa morate potem nujno uveljavljati tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, da se vam bo upošteval pri izračunu dohodnine na letni ravni.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vzdrževani družinski člani

Davčno osnovo lahko zavezanci za dohodnino zmanjšajo za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov. Pogosto se sprašujete ali vaš otrok, starš ali zakonec spada mednje oz. ali izpolnjuje pogoje, da ga davčni organi priznajo kot vašega vzdrževanega družinskega člana. Le otroci do 18. leta starosti izpolnjujejo ta pogoj brez omejitev. FURS v navodilih k Vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za VDČ razlikuje naslednje kategorije vzdrževanih družinskih članov:

A1 – otrok do 18. leta starosti.

A2 – otrok od 18. do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in ni zaposlen ter ne opravljanja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.

A3 – otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

A4 – otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2.

A5 – otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Olajšava se ne prizna zavezancu, čigar otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Tedaj se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

B1 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ne glede na starost.

B2 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom socialnem vključevanju invalidov in se ne šola, kadar nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne glede na starost. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za otroka pod oznako B velja:

– otrok s statusom invalida, ki mu je bil status priznan na podlagi odločbe v skladu z Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ima enakovreden status otroku, ki ima status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.

– olajšava se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka.

Za otroka pod oznako A in B velja:

– lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja;

– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;

– druga oseba, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.

C – zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca velja tudi zunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

D – starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa; pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

E – drug član kmetijskega gospodinjstva, ki pri zavezancu, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Vir: FURS

Če med letom niste uveljavljali vzdrževanega družinskega člana kot posebno olajšavo pri izračunu akontacije dohodnine ali pa bi želeli spremeniti podatke, to lahko storite do 5.2. in posebna olajšava se vam bo upoštevala pri informativnem izračunu dohodnine. Seveda to lahko storite tudi kasneje, vendar morate počakati na informativni izračun in nato podati ugovor zoper informativni izračun.

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja ali poslovnega svetovanja ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Odpoved najemne pogodbe in motenje posesti

Sprašujete se kaj storiti v primeru, da vaš najemnik preneha s plačevanjem najemnine ali obratovalnih stroškov najetega stanovanja. Ker z najemnikom ne morete vzpostaviti dialoga in medsebojnega dogovora, razmišljate o odpovedi najemne pogodbe. Preverite postopek odpovedi najemne pogodbe ter prihodnje ukrepe, v kolikor se najemnik ne bo želel izseliti iz stanovanja. Tudi najemnik lahko odpove najemno pogodbo, ne da bi navajal razloge, vendar se tokrat posvečamo le postopku odpovedi s strani najemodajalca.

Najpogostejši vzrok odpovedi pogodbe je krivdni razlog in sicer neplačevanje najemnin ali ostalih stroškov obratovanja stanovanja v roku, ki je določen z najemno pogodbo.

Krivdne razloge za odpoved pogodbe za najem stanovanja opredeljuje že Stanovanjski zakon, posebej pa lahko razloge za odpoved pogodbe določita tudi stranki v pogodbi.

Če kot lastnik tržnega stanovanja (v nadaljevanju najemodajalec) odpovedujete pogodbo iz krivdnih razlogov, ki niso našteti v 103. členu Stanovanjskega zakona ali razlogov navedenih v pogodbi, boste dolžni najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku.

Kako se odpove pogodbo in kaj temu lahko sledi?

Najemodajalec mora posredovati pisni opomin najemniku, z opisom kršitve in načinom odprave le te, hkrati pa mu mora ponuditi vsaj 15 dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.

Najemodajalec lahko po preteku zastavljenega roka in neizpolnitvi obveznosti najemnika odpove najemno pogodbo, vendar mora kljub vsemu upoštevati vsaj 60 dnevni odpovedni rok, določen v 112. členu Stanovanjskega zakona. Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Najemna pogodba se v primeru spora odpoveduje le pred sodiščem, s tožbenim zahtevkom za odpoved najemne pogodbe in zahtevkom za izpraznitev in izročitev stanovanja. Sodišče naj bi spore z najemnimi pogodbami reševalo prednostno. V kolikor bo presodilo v prid najemodajalcu, bo določilo najemniku rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Najemnik se mora zavedati, da je nezakoniti uporabnik najemniškega stanovanja, v kolikor po preteku odpovednega roka, roka za izselitev, ki mu jo je določilo sodišče ali po preteku veljavnosti pogodbe, zaseda stanovanje.

Motenje posesti

Najemodajalec, ki namesto sodne poti, išče pravico sam tako, da zamenja ključavnico na stanovanju, izseli stvari najemniku, nasilno izseli najemnika ali podobno, postopa nezakonito. Najemnik ima pravico, da ga toži za motenje posesti in odvzem posesti. Prav tako ga lahko z zasebno tožbo toži za samovoljo, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Najemnik je namreč posestnik stanovanja in kot takega ga varuje zakon, zato sodišča v sporih ne preverjajo pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, temveč zgolj kdo je zadnji mirni posestnik stanovanja in dejstvo ali je bila njegova posest motena ali odvzeta. Posest namreč ne smemo enačiti s pravico do posesti. Zakon ščiti mirno posest in preprečuje morebitna fizična obračunavanja in ostala protipravna dejanja.

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Najemnik, ki se mu posest neupravičeno moti, lahko od najemodajalca zahteva, da naj z motenjem preneha in mu vrne posest na stvari, vzpostavi stanje kakršno je bilo pred motenjem ali odvzemom posesti in povrne morebitno nastalo škodo.

Posegi v posest na nepremičninah so sankcionirani tudi v okviru kazenskega prava, in sicer v okviru kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja iz 141. člena Kazenskega zakonika.

Kaj vam svetujemo glede sklepanja najemne pogodbe?

Najemno pogodbo sklenite le z osebo, ki bo na vas naredila dober vtis in jo boste vsaj po dvakratnem srečanju ocenili za zaupanja vredno osebo. Pri izbiri najemnika naj ne pretehta ponujena višina najemnine, temveč raje s pogovori ocenite osebne karakteristike kandidata in njegove finančne zmožnosti odplačevanja najemnine.  Zelo pomembna je vsebina pogodbe, da se čimbolj zaščitite pred morebitnimi nevšečnostmi. Določite dovolj visoko varščino in ustrezne pogoje za njeno vračilo, v prilogi pogodbe pa navedite tudi opremo in dodajte slikovni material.

V kolikor želite postopek odpovedi zaupati našemu pravniku, si zastavljate dodatna vprašanja kako izseliti najemnika, ali celo razmišljate o tem, da bi kljub vsemu pravico vzeli v svoje roke, si pridobite naš pravni nasvet in potem bo odločitev lažja.

Za pravno svetovanje smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali nam posredujte vprašanje preko »kontaktirajte nas«.