Veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku

Spremenjena sodna praksa glede veljavnosti pogodbe

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so pogosto tvegane, tako s pravnega kot tudi davčnega vidika. Pogosto se sklepajo z namenom, da se premoženje, ki je predmet teh pogodb, izloči iz dedovanja, kar posledično privede do mnogih sodnih sporov.

Uvodoma vam podajamo njuno definicijo iz Obligacijskega zakonika:

Pogodba o dosmrtnem preživljanju – prvi odstavek 557. člena OZ: »S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.«

Pogodba o preužitku – prvi odstavek 564. člena OZ: »S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.«

Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na prevzemnika), so stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pomembni tudi za pogodbo o preužitku.

Vrhovno sodišče je tako v letu 2021 razveljavilo sodbo sodišč prve in druge stopnje in zavzelo stališče, da so pogodbe o dosmrtnem preživljanju veljavne le, če so res aleatorne.  Pogoj aleatornosti pomeni, da mora biti razmerje med dajatvijo preživljalca in dajatvijo preživljanca ob sklenitvi pogodbe neznano. Čeprav preživljalec ob sklenitvi pogodbe ve, kaj bo prejel, ne ve koliko bo dejansko dal ali koliko stroškov in obveznosti bo imel s tovrstno pogodbo, saj smrti preživljanca ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vrhovno sodišče je menilo, da omenjeni pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen, zato se sporno pogodbo ne more smatrati kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju, temveč kot darilno pogodbo.

Do omenjene sodbe Vrhovnega sodišča (opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021) je namreč veljalo, da naj bi bile pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku vedno aleatorni. Vrhovno sodišče utemeljuje svojo odločitev s tem, da v primeru, ko je že ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju znano, da bo smrt preživljanca nastopila v relativno kratkem času (neizprosna gotovost bližine smrti, ko je bilo le še vprašanje tednov), takšna pogodba ne more biti aleatorna. Razmerje med dajatvijo in protidajatvijo v korist ene stranke je namreč v konkretnem primeru porušeno že ob sklenitvi pogodbe, saj je jasno, da so koristi preživljalca mnogo večje od njegove obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila po njihovem mnenju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo. V zvezi s tem pa se potem odpira tudi vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila v zapuščino, da se bo poplačalo dediče. Seveda se spreminja tudi obdavčitev, saj je obdarjenec obdavčen z davkom na dediščino in darila od vrednosti celotnega premoženja prejetega v dar, razen v primeru, da izpolnjuje zakonske pogoje po oprostitvi. Tudi sicer so pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju davčno precej problematične.

Preverite pravne ali davčne posledice, če nameravate skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku, preko info@pravnisos.si, s klicem na 051 368 812 ali preko obrazca na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente

Ste zamudili rok za oddajo napovedi – možna samoprijava

Če svoj dohodek prejemate v tujini in na FURS-u niste uredili svojega rezidentskega statusa (postali nerezident), ste dolžni dohodek prijaviti slovenskemu davčnemu organu, saj se še zmeraj smatrate za davčnega rezidenta Slovenije. Več o tem kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka.

Rezidenti Slovenije morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja posredovati davčnemu organu sami, kadar jim tak dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku (npr. tuje pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo v tujini).

Rezident mora vložiti napoved za vsako novo davčno leto v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja v tujini. Če se vam spremeni višina rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja za več kot 10% ali se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na spremembo višine akontacije za več kot 10%, morate ponovno v 15 dneh oddati novo napoved za odmero akontacije dohodnine. Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je potrebno napovedati neredne dohodke, kot so npr. božičnica, 13. plača, regres in podobno.

Če ste rok zamudili, se lahko samoprijavite in sicer tako, da to opcijo označite na samem obrazcu, ki ga boste izpolnili. Samoprijava se upošteva samo, če jo posredujete najpozneje do:

  • začetka davčnega inšpekcijskega nadzora
  • vročitve odmerne odločbe (odločbe o odmeri dohodnine)
  • začetka postopka o prekršku
  • začetka kazenskega postopka.

Prednost samoprijave je v dejstvu, da ne boste kaznovani za prekršek, res pa je, da boste morali poleg davčne obveznosti poravnati 3% letnih zamudnih obresti.

Na podlagi vaše napovedi vam bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. iz zaposlitve, ki jo boste morali sami plačevati. Do 31. maja tekočega leta bi vam moral biti izdan tudi informativni izračun dohodnine, kjer se upošteva tudi druge dohodke, prejete iz tujine, ki ste jih napovedali med letom. Veljal bo za odločbo o odmeri dohodnine, če zoper informativni izračun ne boste podali ugovora.

31.7. je rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine ali niste oddali medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja.

Če ste uveljavili oprostitev iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in vam je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, potem bo informativni izračun dohodnine upošteval to oprostitev. Če boste prejeli informativni izračun dohodnine, ki je napačen ali so podatki nepopolni (tudi po vaši krivdi), potem lahko v roku 15 dni od vročitve vložite ugovor, v njem pa morate potem nujno uveljavljati tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, da se vam bo upošteval pri izračunu dohodnine na letni ravni.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

 

Preberi več

Kdo je lahko vzdrževani družinski član?

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vzdrževani družinski člani

Davčno osnovo lahko zavezanci za dohodnino zmanjšajo za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov. Pogosto se sprašujete ali vaš otrok, starš ali zakonec spada mednje oz. ali izpolnjuje pogoje, da ga davčni organi priznajo kot vašega vzdrževanega družinskega člana. Le otroci do 18. leta starosti izpolnjujejo ta pogoj brez omejitev. FURS v navodilih k Vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za VDČ razlikuje naslednje kategorije vzdrževanih družinskih članov:

A1 – otrok do 18. leta starosti.

A2 – otrok od 18. do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in ni zaposlen ter ne opravljanja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.

A3 – otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

A4 – otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2.

A5 – otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Olajšava se ne prizna zavezancu, čigar otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Tedaj se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

B1 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ne glede na starost.

B2 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom socialnem vključevanju invalidov in se ne šola, kadar nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne glede na starost. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za otroka pod oznako B velja:

– otrok s statusom invalida, ki mu je bil status priznan na podlagi odločbe v skladu z Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ima enakovreden status otroku, ki ima status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.

– olajšava se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka.

Za otroka pod oznako A in B velja:

– lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja;

– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;

– druga oseba, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.

C – zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca velja tudi zunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

D – starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa; pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

E – drug član kmetijskega gospodinjstva, ki pri zavezancu, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Vir: FURS

Če med letom niste uveljavljali vzdrževanega družinskega člana kot posebno olajšavo pri izračunu akontacije dohodnine ali pa bi želeli spremeniti podatke, to lahko storite do 5.2. in posebna olajšava se vam bo upoštevala pri informativnem izračunu dohodnine. Seveda to lahko storite tudi kasneje, vendar morate počakati na informativni izračun in nato podati ugovor zoper informativni izračun.

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja ali poslovnega svetovanja ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Kako izseliti najemnika – posodobitev po SZ-1E

Odpoved najemne pogodbe in motenje posesti

Sprašujete se kaj storiti v primeru, da vaš najemnik preneha s plačevanjem najemnine ali obratovalnih stroškov najetega stanovanja. Ker z najemnikom ne morete vzpostaviti dialoga in medsebojnega dogovora, razmišljate o odpovedi najemne pogodbe. Preverite postopek odpovedi najemne pogodbe ter prihodnje ukrepe, v kolikor se najemnik ne bo želel izseliti iz stanovanja. Tudi najemnik lahko odpove najemno pogodbo, ne da bi navajal razloge, vendar se tokrat posvečamo le postopku odpovedi s strani najemodajalca.

Najpogostejši vzrok odpovedi pogodbe je krivdni razlog in sicer neplačevanje najemnin ali ostalih stroškov obratovanja stanovanja v roku, ki je določen z najemno pogodbo.

Krivdne razloge za odpoved pogodbe za najem stanovanja opredeljuje že Stanovanjski zakon, posebej pa lahko razloge za odpoved pogodbe določita tudi stranki v pogodbi.

Če kot lastnik tržnega stanovanja (v nadaljevanju najemodajalec) odpovedujete pogodbo iz krivdnih razlogov, ki niso našteti v 103. členu Stanovanjskega zakona ali razlogov navedenih v pogodbi, boste dolžni najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku.

Kako se odpove pogodbo in kaj temu lahko sledi?

Najemodajalec mora posredovati pisni opomin najemniku, z opisom kršitve in načinom odprave le te, hkrati pa mu mora ponuditi vsaj 15 dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.

Najemodajalec lahko po preteku zastavljenega roka in neizpolnitvi obveznosti najemnika odpove najemno pogodbo, vendar mora kljub vsemu upoštevati vsaj 60 dnevni odpovedni rok, določen v 112. členu Stanovanjskega zakona. Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Najemna pogodba se v primeru spora odpoveduje le pred sodiščem, s tožbenim zahtevkom za odpoved najemne pogodbe in zahtevkom za izpraznitev in izročitev stanovanja. Sodišče naj bi spore z najemnimi pogodbami reševalo prednostno. V kolikor bo presodilo v prid najemodajalcu, bo določilo najemniku rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Najemnik se mora zavedati, da je nezakoniti uporabnik najemniškega stanovanja, v kolikor po preteku odpovednega roka, roka za izselitev, ki mu jo je določilo sodišče ali po preteku veljavnosti pogodbe, zaseda stanovanje.

Motenje posesti

Najemodajalec, ki namesto sodne poti, išče pravico sam tako, da zamenja ključavnico na stanovanju, izseli stvari najemniku, nasilno izseli najemnika ali podobno, postopa nezakonito. Najemnik ima pravico, da ga toži za motenje posesti in odvzem posesti. Prav tako ga lahko z zasebno tožbo toži za samovoljo, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Najemnik je namreč posestnik stanovanja in kot takega ga varuje zakon, zato sodišča v sporih ne preverjajo pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, temveč zgolj kdo je zadnji mirni posestnik stanovanja in dejstvo ali je bila njegova posest motena ali odvzeta. Posest namreč ne smemo enačiti s pravico do posesti. Zakon ščiti mirno posest in preprečuje morebitna fizična obračunavanja in ostala protipravna dejanja.

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Najemnik, ki se mu posest neupravičeno moti, lahko od najemodajalca zahteva, da naj z motenjem preneha in mu vrne posest na stvari, vzpostavi stanje kakršno je bilo pred motenjem ali odvzemom posesti in povrne morebitno nastalo škodo.

Posegi v posest na nepremičninah so sankcionirani tudi v okviru kazenskega prava, in sicer v okviru kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja iz 141. člena Kazenskega zakonika.

Kaj vam svetujemo glede sklepanja najemne pogodbe?

Najemno pogodbo sklenite le z osebo, ki bo na vas naredila dober vtis in jo boste vsaj po dvakratnem srečanju ocenili za zaupanja vredno osebo. Pri izbiri najemnika naj ne pretehta ponujena višina najemnine, temveč raje s pogovori ocenite osebne karakteristike kandidata in njegove finančne zmožnosti odplačevanja najemnine.  Zelo pomembna je vsebina pogodbe, da se čimbolj zaščitite pred morebitnimi nevšečnostmi. Določite dovolj visoko varščino in ustrezne pogoje za njeno vračilo, v prilogi pogodbe pa navedite tudi opremo in dodajte slikovni material.

V kolikor želite postopek odpovedi zaupati našemu pravniku, si zastavljate dodatna vprašanja kako izseliti najemnika, ali celo razmišljate o tem, da bi kljub vsemu pravico vzeli v svoje roke, si pridobite naš pravni nasvet in potem bo odločitev lažja.

Za pravno svetovanje smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali nam posredujte vprašanje preko »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Nov vzorec najemne pogodbe po spremembi Stanovanjskega zakona

Spremembe najemnih pogodb

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začel veljati dne 19.6.2021, je prinesel kar nekaj novosti, ki smo jih delno predstavili že v članku https://www.pravnisos.si/objava/kaj-morate-vedeti-o-spremembah-stanovanjskega-zakona/.  Za področje najemnih razmerij je posebej pomembno skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika, ki ga je prinesel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona. Omenjeni člen vsebuje določilo, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Novim spremembam zakona smo prilagodili tudi nov vzorec najemne pogodbe, ki ga strankam nudimo brezplačno:

IKONA_PRILOGA_MALA_V1Najemna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS_posodobitev

Spremembe pa so se zgodile tudi na področju oddajanja poslovnih stavb in poslovnih prostorov, saj je z uveljavitvijo SZ-1E prenehal veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, kar je prineslo pogodbenim strankam več svobode pri pogodbenem dogovarjanju, zato si zainteresirani preberite tudi naš članek https://www.pravnisos.si/objava/ureditev-najema-poslovnih-prostorov-od-19-6-2021-dalje/.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Primer daljšega roka za odstop od pogodbe pri prodaju na domu

Kako pomagati starejšim, žrtvam zlorab akviziterjev?

Starejše osebe so pogosto tarča akviziterjev oz. prodajalcev, ki jim storitve ali blago vsiljujejo na njihovem domu, običajno v dopoldanskem času brez prisotnosti svojcev, pri tem pa jih nekateri zavajajo bodisi s ceno izdelkov, kvaliteto, s plačilnimi pogoji ali še čim drugim. Ciljajo na posebej ranljive skupine ljudi, ki trpijo zaradi svojega zdravstvenega stanja, psihofizičnega stanja ali so celo dementni. Po razkritju zlorabe pogosto ostanejo brez pomoči, zato upamo, da bo članek pripomogel k ozaveščanju ljudi, ki jim lahko pomagajo. V nadaljevanju pojasnjujemo možnosti odstopa od pogodbe, če se prodaja storitve oz. blago na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov podjetja, predstavili pa bomo tudi ravnanje prodajalca, ki podaljša rok za odstop od pogodbe.

Zakon o varstvu potrošnikov določa v 43.č členu, da ima potrošnik pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, pravico da v roku 14 dneh odstopi od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Obstajajo tudi izjeme, ko potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se stranki drugače dogovorili, kot je to primer pri blagu, ki je narejeno po natančnih navodilih potrošnika, pri hitro pokvarljivem blagu in drugih primerih, določenih v 43. č členu.

Če podjetje potrošniku ne poda informacij o pravici do odstopa od pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 43.b člena tega zakona (pogojih, rokih, postopkih za uveljavljanje pravice, obrazcem za odstop od pogodbe) preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, je rok za odstop od pogodbe 12 mesecev.

Ker so potrošniki lahko zavedeni s strani ponudnikov, z obljubo npr. da jim blago izročajo v brezplačno eno ali dvomesečno uporabo, pogosto podpisujejo dokumente ne da bi se seznanili z njeno vsebino in tako nehote podpišejo kupoprodajno pogodbo. Običajno so na drugi strani z drobnejšim tiskom opredeljeni splošni pogoji poslovanja, vključno z informacijo o odstopni pravici. Informacijo o dejanskem nakupu prejmejo šele po izvršenem prvem obroku plačila, ko je 14 dnevni rok že zamujen in je zamujena priložnost za odstop od pogodbe.

V tem primeru bi vas radi opozorili na napake tovrstnih prodajalcev – akviziterjev, da strankam običajno ne izročijo tudi obrazca za odstop, ki ga s pravilnikom predpisuje minister, pristojen za gospodarstvo. Če tega potrošnik ni prejel, gre za kršitev 4. točke prvega odstavka 43.b člena, kar pomeni, da je rok za odstop od pogodbe 12 mesecev. Oškodovan potrošnik bo tako podal odstopno izjavo pravočasno, če jo pošlje v roku, določenem za odstop od pogodbe, v primeru manjkajočega obrazca v roku 12 mesecev.

Oškodovan potrošnik lahko pošlje odstopno izjavo podjetju z ustreznim obrazcem za uveljavitev pravice potrošnika do odstopa od pogodbe (Obr. OP) ali z nedvoumno izjavo o odstopu od pogodbe, podjetje pa mu mora nemudoma oz. najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe vrniti vsa prejeta plačila.  Če je potrošnik blago že prejel in odstopi od pogodbe, mora blago vrniti nemudoma oz. najpozneje v 14 dneh od obvestila podjetju, da odstopa od pogodbe, razen če podjetje ponudi, da samo prevzame blago. Potrošnik je dolžan kriti samo stroške vračila blaga, izjema je le v primeru, če je prodajalec v pogodbi zagotovil prevzem blaga na svoje stroške ali o teh stroških sploh ni informiral potrošnika.

Če so starejši sami, bi jim priporočali, da se v primeru tovrstnih zlorab obrnejo na društvo upokojencev in preverijo ali pri njih deluje projekt Starejši za starejše, kjer vitalnejši starejši pomagajo bolj onemoglim. Za svetovanje lahko pokličejo tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije ali obvestijo Tržni inšpektorat.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preberi več

Ureditev najema poslovnih prostorov od 19.6.2021 dalje

Razveljavitev Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začel veljati dne 19.6.2021, je v 52. členu prinesel določbo na podlagi katere z dnem uveljavitve te novele preneha veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (sprejet 1974) je torej do 19.6.2021 podrobno urejal poslovni najem, po njegovi razveljavitvi pa morajo najemodajalci in najemniki pri sklepanju najemnih razmerij uporabljati Obligacijski zakonik (OZ), zlasti določbe glede zakupne (najemne) pogodbe. Za sklenjena najemna razmerja pred sprejetjem novele, torej pred 19.6.2021, pa se še vedno uporablja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).

Razveljavitev ZPSPP, ki je bil zastarel in zlasti do najemodajalcev problematičen, je prinesel strankam večjo svobodo pri urejanju medsebojnih najemniških razmerij, ker pa mnoge podrobnosti poslovnega najema več ne ureja zakonodaja, mora pogodba poskrbeti za podrobnejšo opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank, plačilnih rokov, odpovednega roka, itd.

Z razveljavitvijo ZPSPP tako več ne veljajo določbe glede minimalnega enoletnega odpovednega roka, odpovedovanje najemne pogodbe preko sodišča, možnost da pogodba za določen čas postane pogodba za nedoločen čas, itd.

Novela stanovanjskega zakona je prinesla olajšanje najemodajalcem pri odpovedovanju najemne pogodbe tako pri stanovanjih kot tudi pri poslovnih prostorih. Za poslovne prostore in stavbe se torej ne odpoveduje pogodbe več preko sodišča, temveč z vročitvijo odpovedi nasprotni stranki. Pogodba preneha veljati s potekom pogodbenega ali zakonskega roka. Posredovanje sodišča je potrebno v primeru, da najemnik ne želi zapustiti najemnih prostorov.

Za pomoč pri pripravi najemne pogodbe za poslovne stavbe ali poslovne prostore ter druga pravno-davčna vprašanja smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali preko mobilnega telefona 051 368 812.

Preberi več

Kaj morate vedeti o spremembah Stanovanjskega zakona

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) 

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začela veljati v mesecu juniju 2021, je prinesla kar nekaj sprememb na področju upravljanja večstanovanjskih stavb, sprejemanja odločitev etažnih lastnikov in možnosti elektronskega glasovanja etažnih lastnikov. Na novo uvaja javni najem stanovanj, ki ga začne izvajati Stanovanjski sklad RS po 1.1.2022 in sicer na način, da najame na trgu stanovanja in jih ponudi v podnajem po neprofitni najemnini. Spreminja se tudi določanje vrednosti neprofitnim stanovanjem in še marsikaj, v tem članku pa obravnavamo področja, za katera menimo, da so doslej povzročala v praksi največ težav.

Opravljanje dejavnosti v stanovanju

S spremembo stanovanjskega zakona je za opravljanje dejavnosti v stanovanju potrebno soglasje solastnikov, z več kot tremi četrtinami solastniških deležev (doslej je veljalo več kot polovico), vključno s soglasjem lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo s stanovanjsko enoto. Etažni lastnik mora ob začetku opravljanja dejavnosti v stanovanju obvestiti tudi upravnika. Ob prenosu lastninske pravica se soglasje ne prenaša na novega lastnika. Enake obveznosti za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti veljajo tudi za najemnika, ki poleg tega potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.

Soglasje etažnih lastnikov o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja

Za odločanje o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanje, se ohranja soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Po novem pa za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, zadošča že soglasje več kot tri četrtine solastniških deležev in ne soglasje vseh etažnih lastnikov. Etažni lastnik lahko v primeru sklepov, ki so bili veljavno sprejeti z več kot tri četrtine solastniških deležev, poda predlog sodišču, da v nepravdnem postopku razveljavi sklep o odločitvi. Sodišče bo v tem primeru upoštevalo porazdelitev bremen za etažne lastnike, ki se z odločitvijo niso strinjali, v primeru gradbenih del na skupnih delih večstanovanjske stavbe pa upošteva tudi vpliv posega na poslabšanje posameznega dela tistega etažnega lastnika, ki izpodbija odločitev. Če pa etažni lastniki, ki so sprejeli sklep, v celoti krijejo stroške tega posega, etažni lastnik sklepa ne more izpodbijati iz tega razloga.

Soglasje vseh etažnih lastnikov je potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Če to soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da se o poslu odloči preko sodišča v nepravdnem postopku. Pri odločanju mora sodišče upoštevati vrsto posla, porazdelitev bremen in posledice za tiste etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

Odpoved najemne pogodbe

Sprememba Stanovanjskega zakona je prinesla tudi skrajšanje odpovednih rokov za najemne pogodbe, tako lahko najemnik brez navajanja razlogov odpove pogodbo z 60 dnevnim odpovednim rokom, če le-ta ni drugače dogovorjen v najemni pogodbi. Tudi lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni. Če najemno pogodbo presoja sodišče in določi rok za izselitev, le ta po uveljavljenih spremembah ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

Preberi več

Obvezen vpis elektronskega naslova družbe

Novela ZGD-1K zahteva vpis elektronskega naslova družbe v PRS

Zadnja sprememba Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena 9.2.2021) je prinesla novost, da morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se bo vpisal v Poslovni register Slovenije (PRS). Obveznost vpisa elektronskega naslova pa velja tudi za obstoječe družbe, s skrajnim rokom za vpis eno leto od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022.

Na strani AJPESA je objavljenih več možnosti kako lahko to storite, po njihovem predlogu družba:

  • vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT,
  • izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj),  po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES,
  • na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana,
  • hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju.

Ker je elektronski naslov družbe po novem javen podatek, morajo tudi družbe, ki so elektronski naslov sicer vpisale in doslej niso dovolile njegove javne objave, sporočiti na enega od zgoraj navedenih načinov, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova ali pa predložijo nov elektronski naslov.

Ta obveznost pa ne velja samo za kapitalske in osebne gospodarske družbe, temveč tudi za gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij. Samostojni podjetniki pa te obveznosti nimajo.

Opozoriti vas moramo pred globami, ki so predvidene za neposredovanje podatkov v zakonskem roku ali če imate v registru vpisane napačne podatke. Te znašajo od 15.000 do 45.000 eurov za velike družbe, od 10.000 do 30.000 eurov za srednje družbe, od 2.500 do 15.000 eurov za majhne družba in za mikro družbe v višini od 1.000 do 6.000 eurov. Odgovorno osebo družbe pa se kaznuje z globo od 500 do 4.000 eurov.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

DDV novosti pri e-trgovanju ter vprašanja in odgovori

Spremembe DDV obračuna pri e-trgovanju od 1.7.2021

Obračunavanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju se v EU posodablja. Ena od novosti je tudi ukinitev oprostitve plačila DDV za uvoz blaga v EU v vrednosti, ki ne presega 22 EUR.  Tako bo treba od 1. 7. 2021 za vse blago, uvoženo v EU, plačati DDV. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg: bolj pravična, enostavnejša in omogočajo manj goljufanja.

Potrošnikom ni treba ničesar storiti

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Kako se vključiti v posebne ureditve VEM?

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

  • Shema EU
  • Shema Non EU
  • Shema uvoz
  • Posredniki za uvozno shemo

Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

 

VPRAŠANJA IN ODGOVORI Z DAVČNEGA PODROČJA ZA POSLOVNE SUBJEKTE

1. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?

Poslovni subjekt, ki se odloči za uporabo sistema VEM (unijska ureditev) mora prek tega sistema prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v tej posebni ureditvi. Posebne ureditve ne more uporabiti samo za prodaje blaga na daljavo.

 2. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?

Načeloma se za ta poslovni subjekt nič ne spremeni, ker ima sedež samo v eni državi članici in skupna vrednost dobav blaga ne presega 10.000 evrov. Te dobave se obravnavajo enako kot domače dobave opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji.

Lahko pa se uporabijo splošna pravila in plačilo DDV v državi članici potrošnje. V tem primeru se lahko v Sloveniji registrirate na podlagi unijske ureditve. Če se ne želite registrirati v posebno unijsko ureditev, se lahko identificirate za namene DDV v državah članicah prihoda blaga.

 3. Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah  članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?

Ne, prag 10.000 evrov zanj ne velja, ker davčni zavezanec blago odpošilja iz dveh držav članic. Da bi ta prag veljal, mora imeti davčni zavezanec sedež v eni državi članici iz katere odpošilja tudi blago.

4. Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?

Ne, prag v višini 10.000 evrov velja samo za davčne zavezanec s sedežem v Uniji.

5. Katere storitve in dobave blaga se štejejo v prag 10.000 EUR?

Prag v višini 10.000 EUR  velja samo za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve (TBE storitve) ter prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Prag torej ne velja za ostale storitve, opravljene končnim prejemnikom v EU.

6. Ali velja prag 10.000 EUR prometa za prodajo v vse države članice EU skupaj ali za vsako posebej po 10.000 EUR?

Prag 10.000 EUR velja za prodajo v vse države članice EU skupaj (razen Slovenije), ob pogoju, da ima dobavitelj ali ponudnik sedež ali stalno bivališče samo v Sloveniji. Prag se izračuna ob upoštevanju skupne vrednosti čezmejnih telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev (TBE storitve) ter prodaj blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Uporablja se za dobavitelje blaga na daljavo/izvajalce storitev TBE in domnevne dobavitelje.

7. Ali se gradbene storitve fizičnim osebam v drugo državo članico EU tudi štejejo v prag 10.000 EUR?

Ne. Prag v višini 10.000 EUR ne zajema gradbenih storitev (ali drugih storitev, razen telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev).

V zvezi z gradbenimi storitvami, opravljenimi končnim potrošnikom v drugih državah članicah, imate na voljo dve možnosti:

  1. a) lahko se identificirate za namene DDV v državah članicah, v katerih opravljate gradbene storitve ter prijavite in plačate dolgovani DDV v okviru nacionalnega obračuna DDV v vsaki posamezni državi članici ali
  2. b) se registrirate v posebno unijsko ureditev VEM.

To je preprosta spletna registracija, ki jo opravite na spletnem portalu e-Davki in se uporablja za vse čezmejne prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in za vse opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU.

Če ste vključeni v posebno unijsko ureditev VEM, prijavite DDV, ki je zapadel v plačilo v drugih državah članicah EU, prek posebnega obračuna DDV in plačate DDV na za to posebej določen račun. Preko te ureditve torej obračunavate DDV za vse storitve in dobave blaga na daljavo, ki jih boste opravljali končnim potrošnikom v katerikoli drugi državi članici. V tem primeru se ni mogoče odločiti tudi za identifikacijo za namene DDV v posamezni državi članici za storitve, opravljene končnim potrošnikom.

8. Kako se poroča popravke posebnega obračuna iz preteklih obdobjih v okviru posebne ureditve OSS? Ali so ti popravki dejansko popravljene (pravilne) vrednosti, kakršna bi se morala poročat v preteklem obdobju, ali se poroča samo razlika do pravilne vrednosti?

V drugem odstavku člena 61 Izvedbe Uredbe Sveta EU 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 je določeno, da se spremembe zneskov v obračunu DDV za obdobja od tretjega obračunskega obdobja v letu 2021, opravijo le v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov  (torej na način popravkov iz preteklih obdobij v tekočem posebnem obračunu). Navedeno pomeni, da se v tekoči obračun vključi popravke zneskov iz preteklih obračunskih obdobij, in sicer samo znesek DDV, ki je predmet popravka.

Davčni zavezanec lahko v posebnih obračunih v razdelku »Popravek obračuna DDV« popravlja prvotno poročane zneske, in sicer:

  • v primeru premalo poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča le vrednost, ki je bila premalo poročana,
  • v primeru preveč poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča vrednot, ki je bila preveč poročana s predznakom minus.

9. Za katero obdobje se bo oddajal posebni obračun za OSS?

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal unijsko in/ali neunijsko ureditev, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsako obračunsko obdobje (koledarsko trimesečje), ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne.

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal uvozno ureditev, ali njegov posrednik, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsak koledarski mesec ne glede na to, ali ali je bila prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga opravljena ali ne.

10. Kakšen je rok za oddajo posebnega obračuna?

Unijska ureditev – Posebni obračun bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v EU sistem OSS«.

Neunijska ureditev – Posebni obračun DDV bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v Non EU sistem OSS«.

Uvozna ureditev – Posebni obračun bo moral  davčni zavezanec predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku meseca), na katero se obračun nanaša, in sicer  v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v uvozni sistem OSS«.

11. Na kateri TRR in sklic se bodo morale plačati obveznosti iz posebnega obračuna za OSS ter rok za plačilo?

Davčni zavezanec, ki bo prijavil uporabo posebne unijske, neunijske oziroma uvozne ureditve, bo moral plačati DDV ob predložitvi posebnega obračuna DDV oziroma najpozneje na dan poteka roka za predložitev obračuna. Pri plačilu bo moral navesti ustrezen obračun DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki ga določi davčni organ.

Davek se bo plačal na račun IBAN SI56011006000043576, DDV po posebni ureditvi VEM, Šmartinska cesta 55, Ljubljana. Pri sklicu se bo uporabilo nestrukturirano referenco. Oblika bo odvisna od ureditve:

Unijska ureditev: <MSID>/davčna številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/SI11006463/Q3.2021

Neunijska ureditev: <MSID>/EU številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/EU705010090/Q3.2021

Uvozna ureditev: <MSID>/IM številka/mesečno obdobje.leto

Primer: SI/IM7050100117/M07.2021

Davčni zavezanec bo moral pri svoji banki preveriti, na kakšen način pravilno vnese nestrukturirano referenco. Če bo izbrana NRC referenca, ni mogoče vnesti ostalih podatkov v polji za strukturirano referenco (polje se zapre). Namesto tega se bo referenca vnesla v polje NAMEN.

12. Davčni zavezanec je že identificiran za namene DDV v drugih državah članicah, in sicer zaradi preseženega limita (zaradi dobav blaga na daljavo) v drugi državi članici, sedaj bi se rad identificiral za posebno ureditev za OSS. Ali se mora v teh državah deregistrirati ali se bo to uredilo avtomatično, ko se bo prijavil v posebno ureditev OSS?

Davčni zavezanec, ki se namerava vključiti v posebno ureditev OSS, bo moral to ureditev uporabljati za vse dobave blaga na daljavo in opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah. Davčni zavezanec, ki bo želel uporabljati posebno ureditev OSS, se bo moral v drugih državah članicah deregistrirati, če se je identificiral samo zaradi preseženega limita od dobav blaga na daljavo.

13. Atipični davčni zavezanec (prejemanje in opravljanje storitev v EU) sprašuje, ali je pogoj za vstop v OSS redna identifikacija za namene DDV ali lahko vstopi tudi, če je atipični zavezanec.

Ne, davčni zavezanci, identificirani za namene DDV kot atipični davčni zavezanci, ne izpolnjujejo pogoja za vstop v posebno ureditev OSS, v katero se lahko vključijo samo davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV po splošni ureditvi. Kot atipične davčne zavezance se razume davčne zavezance, identificirane za namene DDV kot prostovoljne po četrtem odstavku 4. čl. ZDDV-1, davčne zavezance, katerih skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eur in davčne zavezance, ki opravljajo in/ali prejema storitve po četrtem odstavku 78. čl. ZDDV-1.

14. Davčni zavezanec je prejel informacijo, da naj bi bila tudi Norveška s 1. 7. v sistemu OSS (posebni dogovor) – ali to drži?

Uvozna ureditev se lahko uporablja neposredno (brez obveznosti imenovanja posrednika) ali posredno prek posrednika s sedežem v Uniji. Z Norveško je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči na področju DDV, vendar ta sporazum velja le, če davčni zavezanec iz Norveške opravlja prodajo blaga iz te države.

Od 1. julija 2021 bo treba za vse komercialno blago, uvoženo v Unijo, obračunati DDV.  Poenostavitev pri obračunu DDV za prodajo blaga majhne vrednosti lahko davčni zavezanec uporabi z registracijo v posebno uvozno ureditev (IOSS) v eni od držav članic EU. Če se odloči za registracijo v IOSS, se bo moral registrirati le v eni od držav članic EU, prodajal pa bo lahko v vseh 27 državah članicah EU. Imenovati bo moral posrednika, ki ga bo registriral v IOSS v državi članici, v kateri ima posrednik sedež in bo za njega izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz posebne uvozne ureditve. Davčnemu zavezancu iz Norveške pa zaradi sporazuma o medsebojni pomoči na področju DDV ne bo treba imenovati posrednika.

Če se davčni zavezanec ne prijavi v IOSS, bodo pristojni carinski organi ob uvozu blaga majhne vrednosti obračunali DDV. Kupec v Uniji bo v tem primeru blago prejel šele po plačilu DDV.

15. Ali je že možno testirati oddajo posebnega obračuna in registracijskih obrazcev v okviru posebne ureditve OSS ter ali so že objavljene sheme posameznih obrazcev?

Na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer na portalu Beta eDavki, smo davčnim zavezancem že omogočili oddajo registracijskih in obračunskih obrazcev za namene testiranja. Sheme za navedene obrazce so objavljene na odprtem portalu eDavki.

16. Ali je lahko elektronski vmesnik istočasno registriran za unijsko ureditev OSS in za uvozno IOSS? Npr. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, preko elektronskega vmesnika prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v EU in prodaja blago iz EU in hkrati uvoženo blago končnim potrošnikom?

Da, davčni zavezanec, ki omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije je lahko istočasno vključen v unijsko in uvozno ureditev OSS. Če davčni zavezanec omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije (blago je na ozemlju Unije), se lahko vključi v unijsko ureditev. Če preko vmesnika omogoča tudi prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se vključi v uvozno ureditev. V slednjem primeru elektronski vmesnik postane domnevni dobavitelj, ker na podlagi prvega odstavka 6.a člena predloga ZDDV-1 (prvi odstavek 14.a člena Direktive o DDV) z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga znotraj Unije.

Več o elektronskih vmesnikih in njihovi vlogi je pojasnjeno v Pojasnilih EK o pravilih o DDV pri e-trgovanju (Explanatory Notes on the new VAT e-commerce rules).

17. Davčni zavezanec s sedežem v Uniji je zaradi preseženega praga prodaj blaga na daljavo znotraj Unije v Sloveniji identificiran za namene DDV. S 1. 7. 2021 se bo davčni zavezanec vključil v posebno ureditev OSS ter posledično s 30. 6. 2021 odjavil iz sistema DDV v Sloveniji. V zvezi s tem ga zanima, ali bo tuj davčni zavezanec za vračila blaga, vrnjena po 1. 7. 2021, nanašajo pa se na opravljene dobave do 30. 6. 2021, lahko znižal obveznost za slovenski DDV v okviru posebne ureditve OSS v državi sedeža, ali bo moral obdržati slovensko DDV številko in vračila, ki pomenijo znižanje izhodnega DDV, izvesti preko slovenske DDV številke. Meni, da bi se lahko vračila obravnavala v okviru posebne ureditve OSS, ne glede na to, če se vračilo nanaša na dobavo do 30. 6. 2021.

Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici lahko za vračilo blaga, dobavljenega na daljavo do 30. 6. 2021 ter vrnjenega s strani kupcev po 1. 7. 2021, ko se je v državi sedeža vključil v posebno unijsko ureditev OSS, v Sloveniji pa ne bo več identificiran za namene DDV, vloži zahtevek za vračilo DDV na podlagi 88.b člena ZDDV-1 v papirni obliki ali prek eDavkov (z ustreznimi dokazili). Vračila v okviru posebne ureditve OSS se lahko izvajajo samo za dobave blaga na daljavo, opravljene po 1. 7. 2021. Ker v obravnavanem primeru davčni zavezanec ne bo več identificiran za namene DDV, lahko predloži zahtevek za vračilo DDV v papirni obliki ali kot lasten dokument prek eDavkov, kateremu mora predložiti tudi ustrezna dokazila za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1.

18. Ali se skupna vrednost za določitev kraja dobave blaga na daljavo in opravljenih TBE storitev v višini 10.000 eur začne seštevati od 1. 7. dalje?

Ne, v zvezi s pragom je pomembno, da skupna vrednost opravljenih TBE storitev in dobavljenega blaga na daljavo brez DDV v tekočem koledarskem letu (2021) in v predhodnem koledarskem letu (2020) ne presega 10.000 eurov.

19. Ali so dobave blaga in vgradnja tega blaga končnemu potrošniku v drugi državi članici vključene v posebno ureditev VEM?

Če je bila opravljena dobava blaga z montažo, ne gre za dobave blaga na daljavo, za katere bi se lahko uporabila posebna ureditev.

20. Ali je treba vnaprej vedeti, kdaj se bo presegel prag 10.000 eurov, ali se lahko vključim po preseženemu pragu?

Ko se prag v višini 10.000 eur preseže, se glede kraja obdavčitve uporabi splošno pravilo, tj. DDV zapade v plačilo v državi članici prejemnika TBE storitev oziroma v primeru prodaje blaga na daljavo v državi članici, v katero se odpošlje ali prepelje blago. Če predvidevate, da boste presegli prag 10.000 eur, se lahko v unijsko ureditev vključite pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen. Lahko se vključite tudi po preseženem pragu, vendar boste morali tudi od dobav, opravljenih v vmesnem času obračunavati DDV države članice prejemnika oz. v katero je blago dobavljeno, kar pomeni, da boste morali biti v vmesnem času identificirani za namene DDV v tej/teh državah članicah v splošno ureditev.

21. Ali prag 10.000 eur velja za vse države članice skupaj ali po posamezni državi članici?

Vrednost opravljenih TBE storitev in prodaj blaga na daljavo zajema vrednost teh transakcij v vseh državah članicah skupaj in ne po posamezni državi članici.

22. Ali atipični davčni zavezanec s preseženim pragom in vključitvijo v unijsko ureditev VEM postane tudi avtomatično identificiran za namene DDV v splošni shemi?

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV kot atipični davčni zavezanec, mora pred vključitvijo v unijsko ureditev VEM spremeniti tip registracije v splošno identifikacijo za namene DDV.

23. Se po 1. 7. 2021 pri prodaji TBE storitev prek spletne platforme kaj spremeni, ali DDV še vedno odvaja spletna platforma?

 Po 1.7.2021 se spremeni vloga spletnih platform le v primeru prodaje blaga na daljavo.

Pri opravljanju TBE storitev preko platforme je odvisno, v kakšnem razmerju sta ponudnik, ki izvaja TBE storitve in spletna platforma. Če spletna platforma izvaja TBE storitve v imenu izvajalca storitve, je izvajalec teh storitev tisti, ki je opravil TBE storitve končnemu potrošniku, zato v tem primeru DDV odvede izvajalec storitev in ne spletna platforma. Spletna platforma odvede DDV v primeru, ko sama izvaja TBE storitve (v svojem imenu).

24. Prodajam digitalne produkte (pdf datoteke) prek spletne platforme Etsy strankam v EU in izven EU. Ne presegam praga 10.000 eurov, kakšne so moje obveznosti?

Nova pravila ne posegajo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki s sedežem izven Unije, ampak samo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki v državah članicah EU. Kraj opravljanja TBE storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije, je na podlagi 30.d člena ZDDV-1 v državi, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče. Prag 10.000 eurov velja samo za opravljanje TBE storitev in prodaj blaga na daljavo, ki se izvedejo končnim potrošnikom v Uniji.

25. Različne države imajo različne stopnje DDV. V primeru prodaj blaga na daljavo do višine 10.000 eurov se DDV verjetno še vedno obračuna po stopnji DDV, ki velja v Sloveniji? Kaj pa, ko je prag presežen, se DDV obračuna po stopnji vsake države posebej, v katero se opravi prodaja blaga na daljavo?

Ob izpolnjevanju pogojev iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo) je prodaja blaga na daljavo do višine 10.000 eurov obdavčena v Sloveniji, zato se na računih obračuna DDV (če ste identificirani za namene DDV) po stopnji, ki velja v Sloveniji. Po preseženem pragu 10.000 eurov je obdavčitev v državi prejemnika blaga, zato se obračuna stopnja DDV, ki velja v državi prejemnika blaga.

26. Kako pogosto se dela obračune državam članicam, ko je presežen prag 10.000 eurov?

Davčni zavezanec, ki se vključi v unijsko ureditev, mora predlagati posebne obračune za vsako koledarsko trimesečje.

27. Ali velja za slovensko podjetje, ki ni davčni zavezanec in prekorači prag 10.000 eurov, da se mora vključiti v VEM in zaračunavati DDV tudi slovenskim kupcem? 

Za davčnega zavezanca, ki ni identificiran za namene DDV (mali davčni zavezanec) in opravlja prodaje blaga na daljavo ter izpolnjuje pogoje iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo), velja do 10.000 eurov kraj obdavčitve v Sloveniji, zato mu do tega praga ni treba obračunavati DDV. Kraj obdavčitve se prenese v države potrošnikov, ko se preseže prag 10.000 eurov. Od teh dobav se nato obračunava DDV države potrošnika, in sicer ali prek unijske ureditve oz. obračuna znotraj te ureditve (vlogo za vključitev je treba oddati pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen) ali pa se morate identificirati za namene DDV v teh državah članicah (če se ne odločite za uporabo posebne ureditve VEM). Predpogoj za vključitev v unijsko ureditev je predhodna identifikacija za namene DDV.

28. Ali DDV odvajamo v druge države članice sami ali ga lahko računovodski servis?

Davek po posebnem obračunu se odvede na vplačilni račun FURS, ki nato zneske odvede po posameznih državah članicah. Predlaganje obrazcev in vplačila lahko izvaja za davčnega zavezanca tudi računovodski servis, če ima za to pooblastila davčnega zavezanca.

29. Slovensko podjetje prodaja blago prek spletne platforme (Etsy, Amazon…). Blago gre direktno iz Kitajske h končnemu potrošniku v druge države članice. Kako je v tem primeru ter v primeru, ko se prek spletne platforme prodaja blago, ki ni bilo uvoženo ali je elektronski vmesnik vedno domnevni dobavitelj?

Spletna platforma (elektronski vmesnik) postane domnevni dobavitelj v primeru prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 evrov, ali v primeru dobave blaga znotraj Unije (gre za blago, ki je že spuščeno v prost pretok v Uniji, in blago, ki je v Uniji, če gre za domačo dobavo blaga ali dobavo blaga znotraj Unije), ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji. Ob tem morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da se platforma šteje za domnevnega dobavitelja (npr. določa splošne pogoje, pod katerimi se opravi dobava blaga, je udeležena pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku ali pri naročanju ali dostavi blaga). Platforma se lahko v nekaterih primerih dobav šteje za domnevnega dobavitelja, v nekaterih pa ne (odvisno od primera).

30. Slovenski davčni zavezanec prek platforme Booking in Airbnb oddaja nepremičnine v Sloveniji tujcem in slovenskim državljanom. Ali se je zavezan vključiti v posebno unijsko ureditev VEM?

Pri oglaševanju nastanitvenih kapacitet prek spletnih platform kot so Booking, Airbnb gre za opravljanje elektronskih storitev med davčnimi zavezanci (25. člen ZDDV-1). Te transakcije niso vključene v posebno ureditev.

Glede oddajanja nastanitvenih kapacitet fizičnim osebam, ki imajo sedež v drugi državi članici, pa velja, da je kraj obdavčitve teh storitev država, v kateri se nahaja ta nepremičnina. Davčni zavezanec se lahko za oddajanje nastanitvenih kapacitet, ki se nahajajo v drugi državi članici, če so opravljene končnim potrošnikom, vključi v sistem VEM ali se identificira za namene DDV v državi, kjer opravlja te storitve (kjer se nahaja nepremičnina). Opozarjamo, da se navedene storitve ne vključujejo v prag 10.000 eur, kar pomeni, da so vedno obdavčene v državi članici, kjer se nepremičnina nahaja.

31. Kako se poroča prek posebnega obračuna, če so bile kupcu zaračunane tudi transportne storitve in blago, in sicer vsako zase?

Razumemo, da kupec naročenega blaga ne bi mogel kupiti brez da bi bila opravljena storitev pošiljanja (gre za nedeljivo transakcijo). V tem primeru se navedena dobava šteje za enotno dobavo blaga na daljavo in se storitev pošiljanja všteva v davčno osnovo za dobavo blaga na daljavo. Pri tem ni pomembno, ali je storitev prevoza na računu posebej izkazana.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

Preberi več