Kaj nam je prinesla novela Zakona o delovnih razmerjih

Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je pričela veljati 16. novembra 2023, prinaša kar nekaj dodatnih pravic zaposlenim, pri čemer se bomo tokrat osredotočili na najbolj aktualne, to so pravica do oskrbovalskega dopusta,  pravica do odklopa in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delavci imajo zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe namreč pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, pri čemer jim mora delodajalec omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec mora zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta ali oskrbe, določene z zakonom.

Zakon pod oskrbo šteje odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta (do petih dni v posameznem koledarskem letu), ko mora delavec nuditi znatnejšo nego zaradi zdravstvenih razlogov družinskemu članu, določenemu v skladu s tem zakonom (zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, otroku, posvojencu, otroku zakonca ali zunajzakonskega partnerja, očetu, mati ali starševemu zakoncu ali  starševemu zunajzakonskemu partnerju, posvojitelju) ali osebi, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Ker gre v primeru oskrbovalskega dopusta za krajšo odsotnost, do 5 delovnih dni v koledarskem letu, mora delavec o razlogih za svojo odsotnost obvestiti delodajalca pred nastopom odsotnosti, če pa zaradi objektivnih razlogov to ne bi bilo mogoče, pa najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti. Upravičenost do odsotnosti delavec uveljavlja s predloženo izjavo delodajalcu in dokazili (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo itd.). Čeprav bo oskrbovalski dopust neplačan, bo prispevke delavcu kril delodajalec.

Prav tako pa se z oskrbo razume tudi delo s krajšim delovnim časom, ko delavec zagotavlja oskrbo za določen čas. Zakon v 65.a členu opredeljuje krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki ga omogoča tako delavcu, ki neguje otroka (starega do osem let), kot tudi delavcu za oskrbo. Delavec lahko zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga delodajalcu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki naj bi trajala določen čas. Delodajalec pa mora svojo odločitev v zvezi s predlogom pisno utemeljiti v 15 dneh. V času trajanja pogodbe s krajšim delovnim časom, delavcu mirujejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da se po izteku pogodbe s krajšim delovnim časom nadaljuje zaposlitev po pogodbi za nedoločen čas.

Novela pa omogoča zaposlitev s krajšim delovnim časom tudi žrtvam družinskega nasilja, ki lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Predhodno se mora predlog podati delodajalcu, delodajalec pa mora v roku 15 dni utemeljiti odločitev. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, ima pravico tudi do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela zaradi odpravljanja posledic nasilja in urejanja zaščite. Delavec mora o tem pravočasno obvestiti delodajalca in mu predložiti tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev.

Po novem se bo moral delodajalec odzvati in pisno odločiti tudi o predlogu delavca glede drugačne razporeditve delovnega časa, prožne ureditve dela, kamor sodi tudi delo na domu in sicer v roku 15 dni.

Pri tem pa zakon predvideva tudi zaščito pred odpuščanjem takšnih delavcev, saj se po novem za neutemeljen odpovedni razlog šteje tudi opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.

Uvaja se tudi pravica do odklopa, ki daje delavcu pravico, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Pravica do odklopa vključuje obveznost delodajalca, da za ta namen sprejme ustrezne ukrepe, ki pa niso določeni v zakonu, temveč bodo morali biti določeni v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca in sicer v roku enega leta od uveljavitve zakona.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Normiranost pri s.p. in d.o.o.

Med Slovenci je že dolgo poznan pojem normirani samostojni podjetnik (s.p.), manj znana davčna oblika podjetja pa je normirani d.o.o. Gre torej za družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima obdavčenega dobička, temveč je njena davčna osnova prihodek zmanjšan za normirane odhodke.

Ker so koncept normiranega s.p. v zadnjih letih precej spremenili in ne prinaša več tolikšnih davčnih ugodnosti, je vredno preučiti tudi davčni vidik poslovanja normiranega d.o.o.-ja. Kakšna je razlika v njuni obdavčitvi, se sprašujete.

Pri samostojnih podjetnikih, ki imajo v davčnem letu obvezno zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas za najmanj devet mesecev, bodisi na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se po novem upoštevajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, če znašajo prihodki iz dejavnosti do 50.000 EUR. V primeru popoldanskega s.p.-ja pa to velja le do višine 12.500 EUR prihodkov iz dejavnosti.

Normiranemu d.o.o. se na področju načina obdavčitve niso zgodile spremembe. Tudi normirani d.o.o. mora ugotavljati dobiček ali izgubo tako kot običajni d.o.o., kar pa ne bo vplivalo na njegovo obdavčitev. Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se normiranemu d.o.o. ne priznajo. Obdavčen bo namreč tako, da se bo od prihodka odštelo 80% normiranih odhodkov, ter tako izračunano osnovo obdavčilo z 19% davka, vse do maksimalno priznane višine odhodkov v vrednosti 80.000 EUR. Omenjena maksimalna višina je priznana le v primeru, da d.o.o. zaposluje vsaj eno osebo, ki je polno zavarovana za najmanj 5 mesecev. V nasprotnem primeru je priznanih le maksimalno 40.000 EUR odhodkov. Družba lahko obdrži status normiranega vse dokler povprečje dveh zaporednih let ne preseže 150.000 evrov (skupaj torej v dveh letih 300.000 evrov). Če pa družba že v prvem letu poslovanja ustvari več kot 300.000 EUR prihodka, kljub vsemu ni dolžna izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, vse dokler ne poteče drugo leto poslovanja. Vstop v sistem normiranosti je mogoč za vse novoustanovljene družbe, ki to ustrezno prijavo FURS-u, že delujočim družbam pa le, če ne presežejo praga dovoljenih letnih prihodkov v preteklem letu (50.000 EUR ali 100.000 EUR).

Smiselno se je organizirati kot normirani d.o.o. zlasti v primeru opravljanja storitvene dejavnosti, ko dejanski stroški in odhodki družbe ne dosegajo vsaj 80% prihodka družbe. Pri dejavnostih z visokimi prihodki ali pri dejavnostih, kjer nabavne vrednosti materiala ali blaga ter drugi stroški poslovanja ali finančni odhodki presegajo skupaj 80% prihodkov, pa tovrsten način obdavčitve ni ustrezen.

Vsako planiranje samostojne poti prinese tudi vprašanje, kakšna oblika organiziranosti je bolj ustrezna, je to samostojno podjetništvo ali ustanovitev d.o.o. in poleg davčnega vidika je treba upoštevati tudi druge aspekte poslovanja ene ali druge oblike organiziranosti.

Pri poslovnem svetovanju vam lahko pomagamo, zato vprašanja o ustrezni organizaciji poslovanja posredujte na info@pravnisos.si ali nas pokličite na 051 368 812. Preverite pa lahko tudi naše pravno in davčno svetovanje, ki je namenjeno tako fizičnim kot tudi pravnim osebam.

OBVEŠČAMO VAS, DA ČLANEK OD 1.1.2025 NI VEČ AKTUALEN ZARADI ZAKONODAJNIH SPREMEMB, SLEDITE NAŠIM NOVEJŠIM OBJAVAM.

Dolžnikove pravice do doma in razlogi za odlog izvršbe

Pravica do doma kot samostojna materialna (vsebinska) pravica, ki izhaja iz 36. člena Ustave, je bila v Sloveniji izrecno priznana leta 2017 z odločbo št. U-I-64/14.

Pojem dom ima več pomenov, lahko gre za fizični objekt, ki posamezniku zagotavlja varnost pred zunanjo okolico, ali pa je zasebni prostor, v katerem lahko posameznik živi, kot želi, ter s tem izraža in uresničuje svojo individualno identiteto. Z ustaljenim bivanjem v določenem prostoru posameznik izoblikuje občutek pripadnosti temu prostoru in odnos do skupnosti, ki ga obkroža. Vsak tako potrebuje dom, naslov oziroma prostor, s katerim je uradno in pravno povezan z namenom, da opravlja večino osebnega poslovanja, da lahko voli in uveljavlja različne pravice. Dom je bistveni element posameznikove družbene identitete. Lahko je tudi prostor ali objekt, ki ga posameznik nezakonito zaseda ali je nezakonito postavljen oziroma zgrajen, če le izkaže zadostne in kontinuirane vezi z določenim prostorom.

Pri pravici do doma je potrebno ločiti sodno prakso, ki:

1. presoja načelo sorazmernosti skozi procesne vidike samega postopka (v kontekstu 8. člena Konvencije sta obstoj in primernost procesnih jamstev odločilna za ugotavljanje, ali je država ostala znotraj polja proste presoje, kar sodišču omogoči določitev sorazmernosti posega) in
2. med vprašanjem same materialno pravne upravičenosti do prodaje premoženja z namenom poplačila upnika.

ESČP je za namene presojanja posegov v konvencijske pravice razvilo formulo upravičenosti, kar pomeni, da se v vsakem konkretnem primeru v tristopenjskem procesu ugotavlja:

1. ali prodaja dolžnikovega premoženja oziroma doma pomeni poseg v pritožnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja oziroma pravico do doma;
2. ali je tak poseg v skladu z zakonom in zasleduje zakonit cilj;
3. ali je tak poseg prestal test sorazmernosti (1. člen Prvega protokola) oziroma da je nujen v demokratični družbi (8. člen EKČP).

Zakonske določbe, ki urejajo to področje, navajamo v nadaljevanju.

71. člen ZIZ – odlog izvršbe

Z vidika izvršbe na nepremičnini, ki je dolžnikov dom, je odlog izvršbe možen, če so podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:

• v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Za odlog izvršbe  kadar je nepremičnina dolžnikov dom  je možno zaprositi le 1x in sicer

1. za največ 6 mesecev, v kolikor dokaže, da je ogroženo preživljanje sebe ali družinskih članov ali
2. za največ tri mesece brez dodatnega pogoja (npr iskanje novega doma – 3 msečni odpovedni rok)

ali

• v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika (največ 6 mesecev, ni omejeno število ponovitev).

169. člen ZIZ: prodaja nepremičnine

Sodišče mora pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče), zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, o tem dejstvu obvestiti center za socialno delo.

Sodišče mora tudi po uradni dolžnosti dovoliti drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve.

Dolžnik lahko najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na to pravico mora sodišče dolžnika opozoriti v sklepu o izvršbi.

Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju (210. člen ZIZ)

• Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
• Pri tem je dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje.
• Pravilo ne velja, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.

Potrebujete pravno svetovanje glede vašega primera? Pokličite nas na 051 368 812 ali pišite na info@pravnisos.si. Za več informacij o pravni pomoči in davčnem svetovanju preverite objave na naši spletni strani.

Institut postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti

Stanje insolventnosti nastopi takrat kadar imajo bodisi fizične ali pravne osebe težave s plačilno sposobnostjo. Šteje se, da posameznik v nekem daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh obveznosti oz., da dolgovi presegajo vrednost celotnega premoženja. Zakonsko je insolventni dolžnik opredeljen kot fizična ali pravna oseba nad katero se začne postopek zaradi insolventnosti.

Poznamo različne postopek zaradi insolventnosti, in sicer:

• postopek prisilne poravnave,
• postopek poenostavljene prisilne poravnave,
• stečajni postopek nad pravno osebo,
• postopek osebnega stečaja,
• postopek stečaja zapuščine.

INSOLVENTNOST IN RAZLOGI ZA OSEBNI STEČAJ

Institut osebnega stečaja je pravna rešitev, ki je namenjena zaščiti insolventnih posameznikov, ki se znajdejo v finančnih težavah in niso sposobni poplačati svojih dolgov. V socialnem smislu je to nedvomno reševanje nekega družbenega problema socialne države in pomoč tistim, katerim bi plačevanje dolgov ogrožalo njihovo socialno varnost, ali socialno varnost celotne družine.

Insolventnim posameznikom je z postopkom omogočeno, da zaščitijo svoje premoženje pred prisilno izterjavo s strani upnikov in pričnejo s svežim finančnim začetkom. Tako je posameznikom omogočena rehabilitacija posameznika in nek nov začetek. Nadalje je zagotovljen okvir, v katerem se dolgovi posameznika porazdelijo po načelu enakopravnega obravnavanja upnikov, na pošten ter transparenten način. Osebni stečaj posledično vpliva tudi na preprečevanje dolgoročnih finančnih težav, saj posameznikom omogoča poplačilo dolgov, tudi tistih, katerih sami ne uspejo poplačati. Razlog vstopa v postopek osebnega stečaja pa je tudi hitrejša rekonstrukcija neizkušenih podjetnikov. Neizkušenost posameznika lahko zelo vpliva na sklepanje slabih poslov, ki posledično privedejo do insolventnosti, pri čemer je osebni stečaj pravna pomoč pri hitrejšem reševanju poslovnih težav in vnovični vzpostavitvi poslovanja. Velik vpliv pa ima osebni stečaj na socialno življenje stečajnega dolžnika. Ne glede na pravice, pa institut povzroča pri dolžniku stres,  zmanjšanje življenjskega standarda, izgubo stanovanja, izgubo delovnega mesta in slabše možnosti za zaposlitev.

Kljub podrobnejši predstavitvi socialnega vidika stečajnega dolžnika, pa je potrebno razumeti tudi ureditev medsebojnih razmerij upnikov do dolžnikov, saj so obravnavani enakovredno z namenom zaščite šibkejših. V postopku osebnega stečaja se izvrši generalna ”izvršba”, ki zajema vse terjatve upnikov do dolžnika, pri čemer se izplačujejo enako razdelno. Načela postopka osebnega tečaja tako omogočajo enakovredno poplačilo vseh upnikov in preprečujejo uporabe načela prioritete, ki se uporablja v obligacijskem pravu. Razlogi in namen celotnega postopka je opredeljen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon prav tako določa, da terjatve upnikov, v delu, ki niso bile poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja, v koliko zakon ne določa drugače.

INSTITUT POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA

ZFPPIPP je zasnovan tako, da se splošne določbe uporabljajo za vse insolvenčne postopke. Določbe postopka osebnega stečaja so zbrane v oddelkih med 5.1. do 5.11., pri čemer oddelek 5.11. zajema posebne določbe. Nadalje ZFPPIP ureja tri področja in sicer finančno poslovanje pravnih oseb, postopek zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopek prisilnega prenehanja pravnih oseb.

Postopek osebnega stečaja mora vedno slediti petim načelom, in sicer :

• načelo enakega obravnavanja upnikov,
• načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov,
• načelo hitrosti postopka,
• načelo koncentracije in
• načelo omejevanja tveganj.

Načelo enakega obravnavanja upnikov se v praksi in v stečajnem postopku uresničuje s pravili o vrstnem redu plačil navadnih terjatev in razdelitvi stečajne mase med upnike. Načelo zagotavljanja najugodnejšega pogojev za poplačilo upnikov se uresničuje s pravili o prodaji premoženja stečajnega dolžnika in določanja prodajnih cen preko licitacijskih postopkov. Postopek se po načelu hitrosti postopka mora voditi brez potrebnega zavlačevanja ter s tem slediti načelu čim manjših stroškov postopka. Načelo koncentracije je zajeto v obveznosti prijav terjatev upnikov v stečajno maso, sicer terjatev preneha.

INSTITUT POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI

Vse do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ima stečajni dolžnik pravico vložiti predlog za odpust obveznosti, ki mu daje pravico odpusta dolga v delu, ki ni bil poplačan v postopku stečajnega postopka. Institut odpusta obveznosti se vloži lahko le na predlog in se tako zahteva aktivno ravnanje stečajnega dolžnika. Ker gre za pravno dobroto, pa ne sme obstajati ovira za odpust, in sicer:

• da dolžnik ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu,
• da dolžnik ni dal neresnične podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov,
• da dolžnik ni prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskih stanjem,
• ni še minilo 10let odkar se je pravnomočno zaključil postopek odpusta obveznosti,
• če je izpolnil plačilo iz 399. člena ZFPPIPP,
• če je izpolnil vse svoje obveznosti v celoti iz 23. člena ZFPPIPP-a.

Postopek odpusta obveznosti ima v primerjavi s postopkom osebnega stečaja večje pravne učinke na socialni vidik stečajnega dolžnika. Gre za večji poseg v posameznikovo celoto in zato terja večjo socialno varnost dolžnika. Nadzor, pravila in omejitve tekom preizkusne dobe povzročajo stečajnemu dolžniku velike pravne in moralne učinke v socialnem svetu. Ogrožena je njegova finančna stabilnost kot tudi finančna stabilnost celotne družine.

Če potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. Vodimo vas lahko namreč čez celotni postopek osebnega stečaja ali postopka odpusta obveznosti, s svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. 

Izločitvena pravica partnerja

V kolikor je nad enim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem začet postopek osebnega stečaja, so določbe 83. člena Družinskega zakonika tiste, ki urejajo delitev skupnega premoženja zakoncev.

Sam postopek razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja se izvaja v okviru preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. Delo stečajnega upravitelja je pripraviti seznam preizkušenih terjatev po javno objavljenem oklicu o začetku postopka osebnega stečaja. V določenem roku mora vse prijavljene terjatve tudi preizkusiti. Kadar se postopek osebnega stečaja prične nad enim izmed zakoncev, lahko drugi zakonec prijavi izločitveno pravico, s katero zahteva delitev skupnega premoženja. Kot skupno premoženje zakoncev se štejejo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti. V praksi bi na primer  izločitveno pravico uveljavljal drugi zakonec na rubljivem avtomobilu tudi, če ni lastnik avtomobila, pa je izvor sredstev za nakup izviral iz finančnih sredstev, ki so bila pridobljena tekom trajanja zakonske zveze.

Izločitvena pravica drugega zakonca ne zajema zgolj pravice uveljavljanja, temveč celo pravico do ugotovitve obsega premoženja zakoncev ter določitev deleža na skupnem premoženju. Rok za uveljavljanje izločitvene pravice drugega zakonca je le tri mesece od objave oklica o začetku postopka osebnega stečaja, v kolikor je rok zamujen se šteje, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Seveda, si nihče ne želi, da bi mu bil priznan zgolj delež na polovici  skupnega premoženja, če je to daleč od resnice. Težave se pojavljajo tudi pri namenskih kreditnih pogodbah, saj je velikokrat zakonec, ki ni zapadli dolžnik, nosilec kreditne pogodbe, dejanski plačnik in s tem lastnik stvari. Tudi v tem primeru, se lahko posega po premoženju, v kolikor drugi zakonec ne uveljavlja svoje izločitvene pravice.

Absolutno lahko postopek osebnega stečaja enega zakonca ali zunajzakonskega partnerja vpliva na premoženje drugega partnerja. To se zgodi zato, ker na skupnem premoženju deleža zakoncev nista določena, temveč pripada obema zakoncema skupaj, kar pomeni, da posamezen zakonec ne more samostojno razpolagati s skupnim premoženjem. Družinski zakonik ureja dva premoženjska režima med zakoncema, in sicer zakoniti in pogodbeni. Pogodbeni velja v kolikor je izrecno sklenjen in dogovorjen med zakoncema, sicer velja zakoniti režim. Slednji ločuje med skupnim premoženjem in posebnim premoženjem zakoncev. Nedvoumno je, da je stečajna masa sestavljena iz celotnega posebnega premoženja stečajnega dolžnika, vendar ne smemo pozabiti, da v stečajno maso spada tudi polovica skupnega premoženja zakoncev, razen, če ni dokazano drugače.

Če potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. Vodimo vas lahko namreč čez celotni postopek osebnega stečaja, s svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Vašemu partnerju pa svetujemo, kako naj zavaruje svoje pravice.

Na kratko o osebnem stečaju

Postopek v katerem sodišče oz. stečajni upravitelj odloči o razporeditvi vašega premoženja z namenom poplačila upnikov se imenuje osebni stečaj.

Gre za kompleksen postopek, ki je podvržen individualnim situacijam ter različnim kategorijam prava, in torej terja pravnikovo konstantno izobraževanje in prilagajanje novim trendom.

Z vidika dolžnika bi laično lahko rekli, da je postopek odpusta obveznosti enako, kot če bi preložili upravljanje svojih financ na nekoga drugega, saj vam samim do sedaj ni šlo najbolje. Seveda je v tem primeru glavni namen, da poravnate svoje dolgove hitro in učinkovito. Da bi lahko to dosegli, se za obdobje od 2 do 5 let zavežete k omejeni poslovni sposobnosti. To vpliva na sposobnost dviga kreditov, odobritvi limitov, odpiranju podjetij in še več. V preizkusni dobi se tako zavežete preživeti zgolj z razpoložljivim delom mesečnega priliva, ki zajema minimalno plačo z zakonskimi dodatki.

Če so vaši dolgovi že zapadli in ste trenutno pod izvršbami, potem dobro veste, da je poplačilo celotnega dolga lahko neskončno dolgo. Obresti so mesečno zelo visoke in kmalu lahko uvidite, da zapadlost v plačilo nečesa majhnega lahko hitro preraste v neobvladljiv dolg.

Kljub temu, da dolžnikova glavna korist nastopi šele ob pravnomočnem zaključku postopka odpusta obveznosti, pa ste deležni pozitivnih posledic že tekom celotne preizkusne dobe. Za ves čas se tako zaustavijo aktualne izvršbe, rubežniki nimajo več upravičenih pooblastil, ter kar je še najboljše – zaustavi se obrestovanje.

Žal ni vsak dolžnik upravičen tudi do odpusta obveznosti in s tem novega finančnega začetka. Da lahko to pravico izkoristite je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Prvi pogoj je, da morate biti absolutno zadolženi. Zadolženi morate biti v 3x znesku vaše mesečne plače in morate zamujati s plačili več kot dva meseca. V primeru brezposelnosti pa mora višina dolga presegati več kot 1.000,00 EUR in zamujati morate že več kot dva meseca. Na Republiko Slovenijo morate biti vezani na podlagi državljanstva, prebivališča, zaposlitve ali lastništva nepremičnine.  Za čas postopka ne smete biti v postopku kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu in kot zadnji pogoj se upošteva dejstvo, da vam v zadnjih desetih letih obveznosti še niso bile odpuščene. In to je vse. No pustiti morate še času čas, slediti pravilom, potem je pa to res vse.

Kljub vsemu se tudi pri odobritvi predloga za odpust obveznosti pojavljajo dodatni stroški odobritve in omejitve. Strošek se krije iz stečajne mase dolžnika, ki pa se obravnava kot prednostna terjatev in je torej najprej poplačana. Nadalje postanete omejeni tudi v denarnem razpolaganju, saj vam je kartično poslovanje onemogočeno. To v praksi pomeni, da razpoložljiva denarna sredstva iz bančnega računa dvignete iz bančnega okenca in poslujete zgolj z gotovino.

Iz dolžnikove perspektive smo tako pokrili osnove in pogoje za postopek osebnega stečaja. Medtem, ko dejstvo, da pravnikom predstavlja zahteven in zakompliciran postopek, sloni na detajlih in specifičnosti vsakega primera posebej. Gre namreč za tesen preplet različnih vej prava in terja veliko znanja iz različnih področij. Največ skrbi, stresa in tesnobe pravniku predstavlja skupno premoženje zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev in kako le-tega kategorizirati v postopku osebnega stečaja.

Celotni postopek osebnega stečaja je urejen v 5. poglavju ZFPPIPP-a ter podredno v ZUP-u. V navedenih zakonih boste nedvomno našli odgovore na vsa vprašanja glede insolventnosti in nasploh finančnem poslovanju.

Če pa potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. S svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju vas lahko vodimo čez celotni postopek osebnega stečaja.

Davek od premoženja in lestvica

FURS je v zadnjih dveh letih pričel intenzivneje preverjati, kdo je zavezanec za davek na premoženje med fizičnimi osebami. Davek od premoženja ureja Zakon o davkih občanov, ki velja že več kot 30 let, pa vendar malo Slovencev ve kaj več o njem. Država se v preteklosti ni kaj dosti ukvarjala s pobiranjem tega davka, vse večje socialne pravice pa so terjale spremembe, da bo zanje dovolj finančnih virov.

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe (lastnik oz. uživalec), ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

Osnova za davek od premoženja se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. Ne štejejo starši lastnika oz. uživalca. Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve nepremičnine ne glede na to ali zavezanec izpolnjuje pogoje za olajšavo ali ne. Davčni organ je namreč tisti, ki v postopku odmere davka od premoženja ugotavlja ali je zavezanec upravičen do te olajšave.

Stopnje davka od premoženja za leto 2023 znašajo za:

a) stavbe

b) prostore za počitek in rekreacijo

c) poslovne prostore

Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1. od kmetijskih gospodarskih poslopij;
2. od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;
3. od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
4. od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;
5. od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

Davka od premoženja, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%. Začasne oprostitve davka se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Davčni zavezanec mora vložiti napoved za odmero davka od premoženja v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo, izdaje dovoljenja za uporabo) pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Za vsako nepremičnino je treba vložiti samostojno napoved. Za odmero davka od premoženja od stanovanjskih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in garaže mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže. Za odmero davka od premoženja od poslovnih prostorov mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – poslovni prostori.

Podatke, navedene v napovedi, ki jo vloži zavezanec ob pridobitvi stavbe, upošteva davčni organ pri odmeri davka od premoženja za vsa nadaljnja odmerna leta, dokler zavezanec ne sporoči morebitnih sprememb, ki vplivajo na višino davčne obveznosti oziroma dokler ne odsvoji stavbe in ni več davčni zavezanec.

Vir: FURS

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kaj zakon predpisuje  pri uvedbi videonadzora?

Za videonadzor je potrebno v skladu z zakonodajo upoštevali dokaj stroge standarde, zato vam v nadaljevanju povzemamo vsebino novega zakona na tem področju.

Za videonadzor je potrebno v prvi vrsti sprejeti odločitev o njeni uvedbi, ki jo sprejme direktor družbe ali predstojnik ali pa pooblaščenec upravljavca, pri čemer morajo biti v pisni odločitvi tudi navedeni razlogi za uvedbo videonadzora.

Obvestilo je potrebno vidno objaviti, tako da bo posameznik lahko seznanjen s tem videonadzorom in bo lahko na podlagi tega sprejel odločitev ali bo vstopil v videonadzorovan prostor ali ne.

Obvestilo mora vsebovati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:

(a) identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b) kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c) namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d) kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e) uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;

(f) kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

Poleg omenjenih pa še naslednje po tem zakonu:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;
2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanjapravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Upravljavec pa lahko, namesto na obvestilu pred vhodom, zagotovi vse zahtevane informacije, ki so kar obsežne, na njihovi spletni strani. Seveda pa mora na obvestilu pred vhodom potem zagotoviti podatek, na kateri spletni strani so celovite informacije na voljo.

Ustrezno zavarovana zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika, lokacijo, datum in čas posnetka, če je nujno potrebno pa tudi zvok. Posnetki videonadzora se lahko hranijo največ eno leto od nastanka.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka. Še dve leti po koncu leta, ko so videoposnetki nastali, pa je upravljavec dolžan zagotoviti informacije o morebitni obdelavi posnetkov, kdaj in komu so bili posredovani, na kateri pravni podlagi in s kakšnim namenom ter o tem voditi dnevnik.

Širše je opredeljen namen videonadzora pri dostopu v uradne službene oz. poslovne prostore (velja za javni in zasebni sektor)  in sicer, če je to potrebno zaradi varnosti ljudi ali premoženja, zagotavljanju nadzora vstopa ali izstopa v te prostore ali če je narava dela takšna, da so zaposleni lahko ogroženi. Seveda morajo biti o izvajanju videonadzora s pisnim obvestilom, ki zajema celovite informacije, obveščeni vsi zaposleni v takšnih nadzorovanih prostorih. Pogoj za izvedbo tovrstnega videonadzora je soglasje lastnikov več kot 70 odstotnega deleža skupnih delov.

Strožji je nadzor znotraj delovnih prostorov, ker se videonadzor omogoča le v tistih delih prostorov, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti ali za odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, če to ni mogoče zagotoviti z milejšimi sredstvi oz. ukrepi. Opozarjamo na to, da je prepovedano snemati delovno mesto delavca, razen če je nujno zaradi prej navedenih namenov.

Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. To pa ne velja za področje varnostni države in za koncesionarje iger na srečo. Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

Videonadzor na javnih površinah je omejen in dovoljen le za specifične namene, kot so npr. zaradi nevarnosti za življenje ljudi, varovanje tajnih podatkov, varovanje oseb in objektov pod nadzorom Policije ali Slovenske vojske, itd. V skladu z zakonom je na javnih površinah prepovedana uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic in sistemov, s katerimi se obdelujejo biometrični osebni podatki.

Za več informacij glede varstva osebnih podatkov, uskladitve s trenutno veljavno zakonodajo, pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov in podobno, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Konkretni izračuni in primerjave glede obdavčitve normiranega s.p.

OBVEŠČAMO VAS, DA ČLANEK OD 1.1.2025 NI VEČ AKTUALEN ZARADI ZAKONODAJNIH SPREMEMB, SLEDITE NAŠIM NOVEJŠIM OBJAVAM.

Novela Zakona o dohodnini, ki je pričela veljati 20.12.2022, prinaša v letu 2023 spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, predvsem tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Tudi pri običajnih samostojnih podjetnikih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se spreminjajo davčne olajšave, kar bo vplivalo na njihovo končno obdavčitev.

Pri samostojnih podjetnikih, ki imajo v davčnem letu obvezno zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas za najmanj devet mesecev, bodisi na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se po novem upoštevajo normirani odhodki na podlagi naslednje lestvice:

Pri samostojnih podjetnikih, ki torej izpolnjujejo prej navedene pogoje zaposlitve in dosegajo letne prihodke v višini do 50.000 EUR, ne bo sprememb v primerjavi z letom 2022, ker tudi zanje velja možnost uveljavljanja normiranih odhodkov v višini 80% prihodkov iz dejavnosti. Davek v obeh letih znaša 2000 EUR.

Poglejmo pa primer doseganja prihodka iz dejavnosti v višini 100.000 EUR in 130.000 EUR, ki v obeh primerih kažeta, da bo samostojni podjetnik plačal nominalno 4000 EUR več davka kot v predhodnem letu.

Še višja obdavčitev pa bo doletela samostojnega podjetnika, če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri njem ni bila obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev. Upoštevali se bodo normirani odhodki v naslednji višini:

Samostojnemu podjetniku se torej v tem primeru dopušča uveljavljanje normiranih odhodkov do višine 80% prihodkov iz dejavnosti, če te ne presegajo 12.500 EUR. Pri višini prihodka 50.000 EUR pa se obračuna normirane odhodke v višini 80% od višine 12.500 EUR, na razliko od 12.500 EUR pa se obračuna le 40% prihodkov kot normirani odhodek.

Davek, v višini 20% od davčne osnove, bi tako pri različnih prihodkih znašal:

Samostojni podjetnik, ki nima polno zaposlene osebe oz. samozaposlitve za polni delovni čas za najmanj 9 mesecev v davčnem letu, bo po davčni spremembi v letu 2023 obremenjen z 3000 EUR davka več kot v letu 2022.

Preverite svoje bodoče davčne obveznosti in odločite se za ustrezno obliko organiziranosti. Ste vedeli, da lahko tudi preko d.o.o. uveljavljate normirane odhodke in vas pri tem zanima v kakšnem % prihodkov.

Za več informacij glede pravnih in davčnih vprašanj smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kateri davki na nepremičnine se obračunajo pri prodaji?

Povzemamo osnovne informacije o davkih, ki bremenijo nepremičnine ob njihovi odsvojitvi, to so davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost in davek na dobiček iz kapitala. Stopnje in obračun dohodnine so v članku prilagojene noveli ZDoh-2, s pričetkom veljavnosti 20. decembra 2022, razen 17. člena, ki je začel veljati 1. januarja 2023.

Davek na promet nepremičnin

Pri prometu nepremičnin, kjer ni bil obračunan ali plačan davek na dodano vrednost, se po Zakonu o davku na promet nepremičnin, obračuna davek. Po tem zakonu se šteje za prenos nepremičnine tudi zamenjava nepremičnine in določene ostale transakcije prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Za plačilo davka je zavezan prodajalec, ki mora v roku 15 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin pri davčnem organu. Po plačilu davka bo davčni organ to potrdil na originalnem izvodu pogodbe. Brez odmerjenega in plačanega davka namreč ne morete overiti podpisov na pogodbi pri notarju in izpeljati vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, ki mora ustrezati tržni ceni. Davčni organ lahko v primeru neskladja sproži odmerni postopek, pri čemer ima zavezanec pravico, da tako določeno ceno izpodbija z ocenjeno posamično tržno vrednostjo nepremičnine, vendar mora zavezanec nositi stroške cenitve nepremičnine.

V naslednjih najbolj pogostih primerih veljajo oprostitve plačila tega davka: prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunaj zakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze,  prenos nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine, prenos nepremičnin pri razdelitvi nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe, prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

Davčna stopnja je proporcionalna in znaša 2 % od davčne osnove.

Davek na dodano vrednost

Z davkom na dodano vrednost je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitve, ki jo opravi davčni zavezanec, pri čemer je davčni zavezanec po definiciji oseba, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost. Promet nepremičnin, vključno s finančnim najemom (lizingom), šteje za dobavo blaga. Za dobavo nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije veljajo davčne stopnje, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Promet nepremičnin, ki je obdavčen z DDV (promet stavbnih zemljišč, objektov v gradnji ali novozgrajenih objektov, finančni najem novozgrajenih objektov, ustanovitev – prenos ali prenehanje stavbne pravice, ki ga opravi zavezanec za DDV), se ne šteje za predmet obdavčitve po zakonu o davku na promet nepremičnin. Izjeme so pri prometu tistih nepremičnin, ki so bile zgrajene pred 30. junijem 1999 (pred uveljavitvijo DDV v Sloveniji), vendar še niso bile dane v promet in se zato štejejo za novozgrajene nepremičnine, kjer se namesto DDV obračuna davek na promet nepremičnin.

Promet nepremičnin, ki je oproščen plačila DDV, zapade pod obdavčitev z davkom na promet nepremičnin.

Dohodnina od dobička iz kapitala

Kadar je prodajalec ali darovalec nepremičnine fizična oseba, ki je nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, se v primeru ugotovljenega dobička iz kapitala, po določbah zakona o dohodnini, plačuje tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri tej transakciji. Obdavči se prodajo, darovanje in tudi zamenjavo nepremičnine. Obdavčljive pa niso naslednje transakcije:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča oz. prenos nepremičnine v okviru dedovanja;
• v kolikor gre za prenos nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ali po pogodbi o preužitku;
• če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov;
• če se opravi prenos nepremičnine v postopkih prisilne poravnave obveznih dajatev;
• v primeru prenosa nepremičnine posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju.

Dohodnine od dobička iz kapitala pa ne boste plačali v primeru odsvojitve stanovanja ali stanovanjske hiše (z največ dvema stanovanjema) s pripadajočim zemljiščem, če ste imeli v nepremičnini, ki je v vaši lasti, prijavljeno stalno prebivališče in ste tam tudi dejansko živeli vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Stalno bivališče boste dokazovali s potrdilom o prijavljenem stalnem bivališču, dejansko bivanje pa s pričami, računi in na ta naslov usmerjeno pošto. Ta oprostitev ne velja za celoto ali del nepremičnine, ki je bila uporabljena za dejavnost ali oddana v najem. Dohodnine tudi ne boste plačali za odsvojitev nepremičnine po 15 letih imetništva.

Če boste nepremičnino podarili zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali otroku (lastnemu otroku, posvojencu in pastorku) ali jo neodplačno izročili po izročilni pogodbi, ne bo šlo za neobdavčjiv prenos. Davka pa vam ni potrebno plačati pri tej odsvojitvi, če boste uspešno uveljavljali odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Odlog je mogoče uveljaviti na podlagi priglasitve pri davčnem organu. Davčna obveznost se bo ugotavljala ob naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine, torej takrat, ko bo obdarjenec odsvojil to podarjeno nepremičnino. Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala za darovalca pa lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi tega kapitala.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo ob njeni pridobitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Od pozitivne davčne osnove se odmeri 25% davek.

Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo v višini seštevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, pri čemer ne smejo preseči pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Vrednost nepremičnine ob pridobitvi je seštevek nabavne vrednosti kapitala (nepremičnine) in stroškov, povezanih z njeno pridobitvijo, kot so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi nepremičnine in
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

V primeru pridobitve nepremičnine z dedovanjem ali darovanjem se kot nabavna vrednost nepremičnine upošteva vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če pa davek ni bil odmerjen, se upošteva primerljiva tržna cena nepremičnine v času pridobitve, ki jo mora zavezanec dokazovati z ustreznimi dokazili.

Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi je v pogodbi navedena vrednost nepremičnine ali pa primerljiva tržna cena ob odsvojitvi, v kolikor pogodbena vrednost ne ustreza vrednosti nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške povezane z odsvojitvijo nepremičnine:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine in
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

Stopnja davka, ki se obračuna na pozitivno davčno osnovo je določena v višini 25 odstotkov in se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje. Stopnja davka je po petih letih imetništva nepremičnine 20 %, po desetih letih imetništva 15 %,  ter po petnajstih letih imetništva 0 %. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po 15 letih imetništva.

Napoved dohodnine mora zavezanec oddati v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala pri davčnem uradu, davčni organ pa izda odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se je prenehal obračunavati po 31. marcu 2020.

Če potrebujete davčno pomoč pri vprašanjih davka na nepremičnine, kontaktirajte naše davčne svetovalce. PAMETNI VPRAŠAJO.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.