Davek od premoženja in lestvica

FURS je v zadnjih dveh letih pričel intenzivneje preverjati, kdo je zavezanec za davek na premoženje med fizičnimi osebami. Davek od premoženja ureja Zakon o davkih občanov, ki velja že več kot 30 let, pa vendar malo Slovencev ve kaj več o njem. Država se v preteklosti ni kaj dosti ukvarjala s pobiranjem tega davka, vse večje socialne pravice pa so terjale spremembe, da bo zanje dovolj finančnih virov.

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe (lastnik oz. uživalec), ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

Osnova za davek od premoženja se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. Ne štejejo starši lastnika oz. uživalca. Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve nepremičnine ne glede na to ali zavezanec izpolnjuje pogoje za olajšavo ali ne. Davčni organ je namreč tisti, ki v postopku odmere davka od premoženja ugotavlja ali je zavezanec upravičen do te olajšave.

Stopnje davka od premoženja za leto 2023 znašajo za:

a) stavbe

b) prostore za počitek in rekreacijo

c) poslovne prostore

Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1. od kmetijskih gospodarskih poslopij;
2. od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;
3. od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
4. od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;
5. od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

Davka od premoženja, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%. Začasne oprostitve davka se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Davčni zavezanec mora vložiti napoved za odmero davka od premoženja v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo, izdaje dovoljenja za uporabo) pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Za vsako nepremičnino je treba vložiti samostojno napoved. Za odmero davka od premoženja od stanovanjskih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in garaže mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže. Za odmero davka od premoženja od poslovnih prostorov mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – poslovni prostori.

Podatke, navedene v napovedi, ki jo vloži zavezanec ob pridobitvi stavbe, upošteva davčni organ pri odmeri davka od premoženja za vsa nadaljnja odmerna leta, dokler zavezanec ne sporoči morebitnih sprememb, ki vplivajo na višino davčne obveznosti oziroma dokler ne odsvoji stavbe in ni več davčni zavezanec.

Vir: FURS

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kaj zakon predpisuje  pri uvedbi videonadzora?

Za videonadzor je potrebno v skladu z zakonodajo upoštevali dokaj stroge standarde, zato vam v nadaljevanju povzemamo vsebino novega zakona na tem področju.

Za videonadzor je potrebno v prvi vrsti sprejeti odločitev o njeni uvedbi, ki jo sprejme direktor družbe ali predstojnik ali pa pooblaščenec upravljavca, pri čemer morajo biti v pisni odločitvi tudi navedeni razlogi za uvedbo videonadzora.

Obvestilo je potrebno vidno objaviti, tako da bo posameznik lahko seznanjen s tem videonadzorom in bo lahko na podlagi tega sprejel odločitev ali bo vstopil v videonadzorovan prostor ali ne.

Obvestilo mora vsebovati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:

(a) identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b) kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c) namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d) kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e) uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;

(f) kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

Poleg omenjenih pa še naslednje po tem zakonu:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;
2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanjapravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Upravljavec pa lahko, namesto na obvestilu pred vhodom, zagotovi vse zahtevane informacije, ki so kar obsežne, na njihovi spletni strani. Seveda pa mora na obvestilu pred vhodom potem zagotoviti podatek, na kateri spletni strani so celovite informacije na voljo.

Ustrezno zavarovana zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika, lokacijo, datum in čas posnetka, če je nujno potrebno pa tudi zvok. Posnetki videonadzora se lahko hranijo največ eno leto od nastanka.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka. Še dve leti po koncu leta, ko so videoposnetki nastali, pa je upravljavec dolžan zagotoviti informacije o morebitni obdelavi posnetkov, kdaj in komu so bili posredovani, na kateri pravni podlagi in s kakšnim namenom ter o tem voditi dnevnik.

Širše je opredeljen namen videonadzora pri dostopu v uradne službene oz. poslovne prostore (velja za javni in zasebni sektor)  in sicer, če je to potrebno zaradi varnosti ljudi ali premoženja, zagotavljanju nadzora vstopa ali izstopa v te prostore ali če je narava dela takšna, da so zaposleni lahko ogroženi. Seveda morajo biti o izvajanju videonadzora s pisnim obvestilom, ki zajema celovite informacije, obveščeni vsi zaposleni v takšnih nadzorovanih prostorih. Pogoj za izvedbo tovrstnega videonadzora je soglasje lastnikov več kot 70 odstotnega deleža skupnih delov.

Strožji je nadzor znotraj delovnih prostorov, ker se videonadzor omogoča le v tistih delih prostorov, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti ali za odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, če to ni mogoče zagotoviti z milejšimi sredstvi oz. ukrepi. Opozarjamo na to, da je prepovedano snemati delovno mesto delavca, razen če je nujno zaradi prej navedenih namenov.

Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. To pa ne velja za področje varnostni države in za koncesionarje iger na srečo. Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

Videonadzor na javnih površinah je omejen in dovoljen le za specifične namene, kot so npr. zaradi nevarnosti za življenje ljudi, varovanje tajnih podatkov, varovanje oseb in objektov pod nadzorom Policije ali Slovenske vojske, itd. V skladu z zakonom je na javnih površinah prepovedana uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic in sistemov, s katerimi se obdelujejo biometrični osebni podatki.

Za več informacij glede varstva osebnih podatkov, uskladitve s trenutno veljavno zakonodajo, pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov in podobno, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Konkretni izračuni in primerjave glede obdavčitve normiranega s.p.

Novela Zakona o dohodnini, ki je pričela veljati 20.12.2022, prinaša v letu 2023 spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, predvsem tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Tudi pri običajnih samostojnih podjetnikih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se spreminjajo davčne olajšave, kar bo vplivalo na njihovo končno obdavčitev.

Pri samostojnih podjetnikih, ki imajo v davčnem letu obvezno zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas za najmanj devet mesecev, bodisi na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se po novem upoštevajo normirani odhodki na podlagi naslednje lestvice:

Pri samostojnih podjetnikih, ki torej izpolnjujejo prej navedene pogoje zaposlitve in dosegajo letne prihodke v višini do 50.000 EUR, ne bo sprememb v primerjavi z letom 2022, ker tudi zanje velja možnost uveljavljanja normiranih odhodkov v višini 80% prihodkov iz dejavnosti. Davek v obeh letih znaša 2000 EUR.

Poglejmo pa primer doseganja prihodka iz dejavnosti v višini 100.000 EUR in 130.000 EUR, ki v obeh primerih kažeta, da bo samostojni podjetnik plačal nominalno 4000 EUR več davka kot v predhodnem letu.

Še višja obdavčitev pa bo doletela samostojnega podjetnika, če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri njem ni bila obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev. Upoštevali se bodo normirani odhodki v naslednji višini:

Samostojnemu podjetniku se torej v tem primeru dopušča uveljavljanje normiranih odhodkov do višine 80% prihodkov iz dejavnosti, če te ne presegajo 12.500 EUR. Pri višini prihodka 50.000 EUR pa se obračuna normirane odhodke v višini 80% od višine 12.500 EUR, na razliko od 12.500 EUR pa se obračuna le 40% prihodkov kot normirani odhodek.

Davek, v višini 20% od davčne osnove, bi tako pri različnih prihodkih znašal:

Samostojni podjetnik, ki nima polno zaposlene osebe oz. samozaposlitve za polni delovni čas za najmanj 9 mesecev v davčnem letu, bo po davčni spremembi v letu 2023 obremenjen z 3000 EUR davka več kot v letu 2022.

Preverite svoje bodoče davčne obveznosti in odločite se za ustrezno obliko organiziranosti. Ste vedeli, da lahko tudi preko d.o.o. uveljavljate normirane odhodke in vas pri tem zanima v kakšnem % prihodkov.

Za več informacij glede pravnih in davčnih vprašanj smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kateri davki na nepremičnine se obračunajo pri prodaji?

Povzemamo osnovne informacije o davkih, ki bremenijo nepremičnine ob njihovi odsvojitvi, to so davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost in davek na dobiček iz kapitala. Stopnje in obračun dohodnine so v članku prilagojene noveli ZDoh-2, s pričetkom veljavnosti 20. decembra 2022, razen 17. člena, ki je začel veljati 1. januarja 2023.

Davek na promet nepremičnin

Pri prometu nepremičnin, kjer ni bil obračunan ali plačan davek na dodano vrednost, se po Zakonu o davku na promet nepremičnin, obračuna davek. Po tem zakonu se šteje za prenos nepremičnine tudi zamenjava nepremičnine in določene ostale transakcije prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Za plačilo davka je zavezan prodajalec, ki mora v roku 15 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin pri davčnem organu. Po plačilu davka bo davčni organ to potrdil na originalnem izvodu pogodbe. Brez odmerjenega in plačanega davka namreč ne morete overiti podpisov na pogodbi pri notarju in izpeljati vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, ki mora ustrezati tržni ceni. Davčni organ lahko v primeru neskladja sproži odmerni postopek, pri čemer ima zavezanec pravico, da tako določeno ceno izpodbija z ocenjeno posamično tržno vrednostjo nepremičnine, vendar mora zavezanec nositi stroške cenitve nepremičnine.

V naslednjih najbolj pogostih primerih veljajo oprostitve plačila tega davka: prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunaj zakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze,  prenos nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine, prenos nepremičnin pri razdelitvi nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe, prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

Davčna stopnja je proporcionalna in znaša 2 % od davčne osnove.

Davek na dodano vrednost

Z davkom na dodano vrednost je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitve, ki jo opravi davčni zavezanec, pri čemer je davčni zavezanec po definiciji oseba, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost. Promet nepremičnin, vključno s finančnim najemom (lizingom), šteje za dobavo blaga. Za dobavo nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije veljajo davčne stopnje, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Promet nepremičnin, ki je obdavčen z DDV (promet stavbnih zemljišč, objektov v gradnji ali novozgrajenih objektov, finančni najem novozgrajenih objektov, ustanovitev – prenos ali prenehanje stavbne pravice, ki ga opravi zavezanec za DDV), se ne šteje za predmet obdavčitve po zakonu o davku na promet nepremičnin. Izjeme so pri prometu tistih nepremičnin, ki so bile zgrajene pred 30. junijem 1999 (pred uveljavitvijo DDV v Sloveniji), vendar še niso bile dane v promet in se zato štejejo za novozgrajene nepremičnine, kjer se namesto DDV obračuna davek na promet nepremičnin.

Promet nepremičnin, ki je oproščen plačila DDV, zapade pod obdavčitev z davkom na promet nepremičnin.

Dohodnina od dobička iz kapitala

Kadar je prodajalec ali darovalec nepremičnine fizična oseba, ki je nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, se v primeru ugotovljenega dobička iz kapitala, po določbah zakona o dohodnini, plačuje tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri tej transakciji. Obdavči se prodajo, darovanje in tudi zamenjavo nepremičnine. Obdavčljive pa niso naslednje transakcije:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča oz. prenos nepremičnine v okviru dedovanja;
• v kolikor gre za prenos nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ali po pogodbi o preužitku;
• če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov;
• če se opravi prenos nepremičnine v postopkih prisilne poravnave obveznih dajatev;
• v primeru prenosa nepremičnine posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju.

Dohodnine od dobička iz kapitala pa ne boste plačali v primeru odsvojitve stanovanja ali stanovanjske hiše (z največ dvema stanovanjema) s pripadajočim zemljiščem, če ste imeli v nepremičnini, ki je v vaši lasti, prijavljeno stalno prebivališče in ste tam tudi dejansko živeli vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Stalno bivališče boste dokazovali s potrdilom o prijavljenem stalnem bivališču, dejansko bivanje pa s pričami, računi in na ta naslov usmerjeno pošto. Ta oprostitev ne velja za celoto ali del nepremičnine, ki je bila uporabljena za dejavnost ali oddana v najem. Dohodnine tudi ne boste plačali za odsvojitev nepremičnine po 15 letih imetništva.

Če boste nepremičnino podarili zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali otroku (lastnemu otroku, posvojencu in pastorku) ali jo neodplačno izročili po izročilni pogodbi, ne bo šlo za neobdavčjiv prenos. Davka pa vam ni potrebno plačati pri tej odsvojitvi, če boste uspešno uveljavljali odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Odlog je mogoče uveljaviti na podlagi priglasitve pri davčnem organu. Davčna obveznost se bo ugotavljala ob naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine, torej takrat, ko bo obdarjenec odsvojil to podarjeno nepremičnino. Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala za darovalca pa lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi tega kapitala.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo ob njeni pridobitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Od pozitivne davčne osnove se odmeri 25% davek.

Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo v višini seštevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, pri čemer ne smejo preseči pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Vrednost nepremičnine ob pridobitvi je seštevek nabavne vrednosti kapitala (nepremičnine) in stroškov, povezanih z njeno pridobitvijo, kot so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi nepremičnine in
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

V primeru pridobitve nepremičnine z dedovanjem ali darovanjem se kot nabavna vrednost nepremičnine upošteva vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če pa davek ni bil odmerjen, se upošteva primerljiva tržna cena nepremičnine v času pridobitve, ki jo mora zavezanec dokazovati z ustreznimi dokazili.

Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi je v pogodbi navedena vrednost nepremičnine ali pa primerljiva tržna cena ob odsvojitvi, v kolikor pogodbena vrednost ne ustreza vrednosti nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške povezane z odsvojitvijo nepremičnine:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine in
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

Stopnja davka, ki se obračuna na pozitivno davčno osnovo je določena v višini 25 odstotkov in se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje. Stopnja davka je po petih letih imetništva nepremičnine 20 %, po desetih letih imetništva 15 %,  ter po petnajstih letih imetništva 0 %. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po 15 letih imetništva.

Napoved dohodnine mora zavezanec oddati v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala pri davčnem uradu, davčni organ pa izda odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se je prenehal obračunavati po 31. marcu 2020.

Če potrebujete davčno pomoč pri vprašanjih davka na nepremičnine, kontaktirajte naše davčne svetovalce. PAMETNI VPRAŠAJO.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kataster nepremičnin v uporabi od leta 2022

S 4. aprilom 2022 se je začel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki je uveljavil kataster nepremičnin kot novo nepremičninsko evidenco. Kataster nepremičnin nadomešča in združuje podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin. Vsi podatki o posamezni nepremičnini (parcela, zemljišče, stavba) so torej zbrani na enem mestu, kar zmanjšuje možnosti napak in vodi v kvalitetnejše evidentiranje nepremičnin.

V katastru nepremičnin se vpisujejo podatki o stavbi in delih stavb glede na njihovo dejansko stanje v naravi, ne glede na to, ali je bila gradnja stavbe in delov stavb izvedena v skladu z izdanim dovoljenjem ali ne (registrski vpis). Četudi je torej stavba vpisana v kataster nepremičnin, to ne pomeni njene legalizacije.

S katastrskim postopkom se morajo v kataster nepremičnin vpisati hiše in večstanovanjske stavbe, ki niso bile vpisane v kataster stavb, bodisi da gre za novogradnje ali pa so bile predhodno vpisane samo v register nepremičnin na podlagi vprašalnikov (kar je večina slovenskih nepremičnin). Za slednje velja, da v registru nepremičnin in sedaj v katastru nepremičnin niso vpisane na podlagi elaborata geodetskega podjetja ali projektanta.

Tako za novo zgrajene stavbe ter obstoječe stavbe, ki so še brez elaborata velja, da je treba zanje naročiti elaborat pri geodetskem podjetju, ki bo potem vložilo digitalni elaborat in tudi vlogo v prenovljen informacijski sistem. Temu sledi še upravni del katastrskega postopka, ki ga izvaja Geodetska uprava in ta na koncu podatke tudi vpiše v kataster nepremičnin ter lastniku izda odločbo o vpisu.

Zahtevo za vpis nove stavbe v kataster nepremičnin je potrebno vložiti:

• v treh mesecih od dokončanja gradnje ali
• ob začetku uporabe stavbe, če se začne uporabljati pred dokončanjem gradnje iz prejšnje alineje.

Želite preveriti podatke o nepremičnini?

Geodetski podatki so na voljo na spletnem portalu Prostor Geodetske uprave RS.

Na voljo so vam različni vpogledi, morda javnosti najbolj zanimivi so naslednji:

• Javni vpogled (JV), (podatki katastra nepremičnin)
• Vpogled v aktualne cene evidence trga nepremičnin, (zadnje aktualne cene sklenjenih kupoprodajnih poslov evidence trga nepremičnin)
• Vpogled v evidenco modelov vrednotenja. (veljavni modeli vrednotenja nepremičnin).

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Pregled novosti zakona

Nov Zakon o varstvu potrošnikih (ZVPot-1) je že veljaven, uporabljal pa se bo od 26.1.2023. Nadomešča obstoječi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ZVPNPP ter v slovensko zakonodajo prenaša evropske direktive s tega področja.

Glede na obstoječi zakon prinaša kar nekaj sprememb, med katerimi bi zlasti opozorili na novosti na področju jamčevalnih zahtevkov za neskladno prodano blago, dobave digitalnih vsebin in storitev, spletnih tržnic, pogodb na daljavo in garancij za tehnično blago.

Po novem tako potrošnik nima več možnosti izbire med različnimi jamčevalnimi zahtevki do prodajalca v primeru neskladnosti kupljenega blaga, temveč jih mora uveljavljati po vrstnem redu. Najprej lahko zahteva od prodajalca brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga s popravilom ali zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom. Šele če tega ne doseže oz. prodajalec tega zahtevka ne izpolni, lahko potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačila. Kljub vsemu pa za blago, katerega neskladnost bi se pokazala v relativno kratkem času po nakupu, to je v manj kot 30 dneh od dobave, kupec lahko uveljavlja pravico do zavrnitve, kar pomeni, da lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačila, ne glede na prej navedeno hierarhijo jamčevalnih zahtevkov. Prodajalec pa ima regresno pravico do odgovornega podjetja v pogodbeni verigi, za dobavo neskladnega blaga, če gre za odgovornost za stvarne napake po Obligacijskem zakoniku, v obdobju dveh let.

Jamčevalni rok za novo blago je v dolžini dveh let, kar velja tudi za rabljeno blago, če se prodajalec (podjetje) in kupec rabljenega blaga ne dogovorita za krajši jamčevalni rok, vendar ne krajšega kot eno leto. Prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga. Domneva se, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, če se pokaže v enem letu od dobave blaga, razen če prodajalec dokaže drugače ali če ta domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti.

Pri dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev se na novo uvaja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine in potrebne posodobitve, tudi varnostne posodobitve in prav tako hierarhija jamčevalnih zahtevkov, kot že predhodno omenjena.

Spletnim tržnicam, ki omogočajo sklepanje pogodb na daljavo med podjetji, fizičnimi osebami in potrošniki, se je na novo dodala obveznost, da zagotovijo potrošnikom informacije ali sklepajo pogodbo s podjetjem ali drugo osebo, ki je ali pa ni zavezana po zakonu o varstvu potrošnikov ter navedbo njegove pravice. Ponudnik spletne tržnice bo zato moral že predhodno pridobiti izjavo ponudnika blaga, storitve ali digitalne vsebine, ali gre za zavezanca po tem zakonu ali ne.

Spletne tržnice bodo morale razkriti glavne parametre po katerih se razvršča ponudbe kot rezultat iskalnih poizvedb, razkriti bodo morale plačano oglaševanje in plačilo za doseganje višje razvrstitve med rezultati iskanja. Potrošnik mora biti seznanjen z informacijo, ali je bila cena prilagojena njegovemu profilu glede preteklih nakupov.

Novosti so tudi na področju obveznih garancij za tehnično blago, po novem se lahko uveljavlja zahtevke iz naslova obvezne garancije za brezhibno delovanje samo do proizvajalca, ne pa tudi do prodajalca, kot je to veljalo doslej.  Še naprej velja obvezna enoletna garancija za tehnično blago ter obvezna poprodajna storitev (proti plačilu) tri leta po izteku obvezne garancije.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

ALI SO IMETNIKI TISKALNIKOV IN SKENERJEV ZAVEZANCI?

Najverjetneje ste kot podjetje ali samostojni podjetnik že prejeli poziv Združenja SAZOR GIZ k.o. k podpisu licenčne pogodbe na podlagi Skupnega sporazuma o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji (Uradni list, RS, št. 194/2021; v nadaljevanju: Sporazum SAZOR), ki je bil sklenjen med združenjem in GZS.

Sporazum SAZOR določa pogoje uporabe v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del in druga vprašanja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.  Pravica reproduciranja je materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Združenje SAZOR pa ima pravico za kolektivno upravljanje te pravice in sklepanje sporazumov na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino.

Ker se verjetno sprašujete ali ste zavezanec, če zaposlujete najmanj eno osebo in posedujete samo napravo za skeniranje ali tiskanje, vam v nadaljevanju objavljamo odgovore Gospodarske zbornice Slovenije na naslednja zanimiva vprašanja, z opombo, ki jo je zapisala Pravna služba GZS, da ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov:

Ali je podjetje zavezano k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR, kljub temu, da ima v lasti stroj, ki omogoča samo tiskanje in skeniranje?

Zavezanec je zavezan, skladno z prvim odstavkom 3. člena Sporazuma SAZOR, skleniti licenčno pogodbo, če poseduje napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma ima tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najema ali z njo razpolaga na katerikoli drugi podlagi, ali naroči fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja.

Sporazum SAZOR se nanaša samo na mehanično fotokopiranje (t.i. reprografijo) avtorskih del, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material, v eni ali več barvah, s pomočjo fotokopirnih strojev in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so večfunkcionalne naprave in druge naprave, ki omogočajo mehanično fotokopiranje avtorskega dela.

Naprava za skeniranje ne omogoča fotokopiranja, saj pri skeniranju kopija oz. podvojen izvod obstaja v digitalni verziji, zato gre tukaj za digitalno reprodukcijo in ne reprografijo. V tem primeru zavezanec ni zavezan po Sporazumu SAZOR in ni zavezan skleniti licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR. Če naprava poleg skeniranja in tiskanja omogoča tudi fotokopiranje, pa gre za napravo, ki je navedena v sporazumu kot naprava, ki omogoča mehanično fotokopiranje.

GZS tudi pojasnjuje, da v Sloveniji nobena organizacija ni pridobila pravice za kolektivno upravljanje pravic digitalne reprodukcije, zato Sporazum SAZOR tega ne more zajemati.

Ker ima podpisani sporazum veljavo predpisa, se je nanj dolžno odzvati podjetje in samostojni podjetnik, ki posluje v Sloveniji, zaposluje najmanj eno osebo in sicer tako, da bodisi podpiše licenčno pogodbo ali pa poda pisno izjavo, da ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje in ne naroča storitev fotokopiranja pri drugih izvajalcih. Posedovanje naprave vključuje tako lastništvo naprave, najemanje naprave ali razpolaganje z njo na katerikoli drugi podlagi.

V tretjem členu sporazuma je določeno, da je subjekt, ki poda izjavo (da ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje), ter subjekt, ki ne poda tovrstne in ne sklene licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR v roku, določenem v sporazumu, dolžno Združenju SAZOR omogočiti preverjanje resničnosti tovrstne izjave oziroma dejstva, ali je zavezanec po tem sporazumu.

GZS je glede sankcij za nespoštovanje tega, zapisala naslednje:«

»Združenje SAZOR v pozivu za izvedbo pregleda pisno opozori subjekt na pravne posledice v primeru, da ne omogoči pregleda. Združenje SAZOR pregled izvede na način, da ne moti rednega poteka dela. Združenje SAZOR je dolžno o pregledu sestaviti zapisnik, kjer zapiše svoje ugotovitve. V primeru, da predstavnik Združenja SAZOR ugotovi, da izjava ni resnična oziroma, da je subjekt zavezanec po tem sporazumu, zapisnik o pregledu posreduje subjektu, ki ima možnost podaje pripomb na zapisnik v roku 14 dni od prejema zapisnika. Po prejemu pripomb oziroma po poteku roka za podajo pripomb na zapisnik se Združenje SAZOR ob upoštevanju okoliščin primera odloči, ali bo zoper subjekt začelo pravne postopke zaradi kršitve avtorske pravice pred pristojnimi organi po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.«

Odgovori pravne službe GZS so javno objavljeni tudi na njihovi spletni strani, na povezavi: https://www.gzs.si/skupne_naloge/pravni_portal/vsebina/Sporazum-s-ko-SAZOR/Pogosta-vpra%C5%A1anja-in-odgovori.

Odgovore smo preverili tudi preko Združenja SAZOR, ki jih je ustno potrdil.

Pravni SOS združuje delo pravnih in davčnih strokovnjakov in vabimo vas, da preverite naše storitve pravnega ali davčnega svetovanja.  Na voljo smo vam preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Uporabno dovoljenje po 1.6.2022 (GZ-1)

Gradbeni zakon (GZ-1), ki je pričel veljati s 1.6.2022, prinaša mnoge spremembe, med drugim tudi poenostavitve pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, legalizaciji črnih gradenj in neskladnih gradenj. Uporabno dovoljenje lahko tako dobijo objekti daljšega obstoja z gradbenim dovoljenjem, obstoječe enostanovanjske stavbe oz. hiše in tudi objekti z domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1).

Zakon opredeljuje različne pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja glede na vrsto obstoječega objekta oz. čas izgradnje, zato je smotrno preveriti preko katerega postopka je pridobitev uporabnega dovoljenja za vas mogoča.

1. UPORABNO DOVOLJENJE ZA OBSTOJEČI OBJEKT DALJŠEGA OBSTOJA Z GRADBENIM DOVOLJENJEM (147. ČLEN)

Objekti daljšega obstoja so objekti, ki od 1.1.2005 obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti.

Uporabno dovoljenje je mogoče pridobiti za obstoječi objekt daljšega obstoja, ki je bil zgrajen pred 1.1.2005 in sicer skladno z gradbenim dovoljenjem, če:

• je vpisan v kataster nepremičnin (ali je predloženo dokazilo o vloženi zahtevi z elaboratom)
• zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo in
• je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji.

Uporabno dovoljenje se lahko izda tudi za posamezni del objekta, če bo ta skupaj z obstoječim objektom, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, zagotavljal funkcionalno celoto. Če obstoječi objekt daljšega obstoja nima gradbenega dovoljenja, pa morate sprožiti postopek legalizacije takega objekta.

2. UPORABNO DOVOLJENJE ZA OBSTOJEČI OBJEKT Z GRADBENIM DOVOLJENJEM (148. ČLEN)

Za gradnje izvedene od 1. 1. 2005 do 1. 6. 2022, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja vodi po določbah GZ-1 ob upoštevanju dopustnih odstopanj, vendar se za pripravo dokumentacije lahko uporabijo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve ugodnejše.

3. UPORABNO DOVOLJENJE PO ZAKONU ZA OBSTOJEČE ENOSTANOVANJSKE STAVBE (149. ČLEN)

Za enostanovanjske stavbe v obdobju od 2013 do 2018 ni bila predpisana obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja, zato se od 1.6.2022 šteje, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. junijem 2018 na podlagi gradbenega dovoljenja z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji, ob naslednjih pogojih:

• če zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep
• so vpisane v kataster nepremičnin (ali je predloženo dokazilo o vloženi zahtevi z elaboratom)
• da pooblaščeni strokovnjak potrdi z izjavo, da je bila stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji.

4. DOMNEVA IZDANEGA GRADBENEGA IN UPORABNEGA DOVOLJENJA PO ZGO-1 (150. ČLEN)

Ker omenjeni postopek ne zahteva pridobitve izjave pooblaščenega strokovnjaka, da je bila stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji, bomo le temu namenili malo več prostora.

Če namreč objekti izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, se šteje, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.

Ker nas ne zanimajo gospodarsko – infrastrukturni objekti, se osredotočamo na 197. člen ZGO-1, ki pravi, da se šteje, da imajo uporabno dovoljenje:

– vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

–  vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

Če pa objekti iz prejšnjih dveh alinej z dnem uveljavitve ZGO-1 še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (po novem v katastru nepremičnin).

To velja tudi za posamezna stanovanja v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve in se jim po tem datumu namembnost ni spremenila.

Zahtevi je potrebno priložiti dokazila, poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

Zakon izrecno dovoljuje, da stranka izpolnjevanje pogojev dokaže z verjetnostjo.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in odlog izvršitve

Če ste voznik, ki ste v obdobju dveh let dosegli ali presegli 18 kazenskih točk oz. kot voznik začetnik 7 kazenskih točk, potem vam bo sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje v času storjenega prekrška, s katerim ste izpolnili omenjeni kriterij. Sodišče vam bo izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nanj se lahko pritožite v roku 8 dni, v nasprotnem postane sklep pravnomočen.

Lahko pa se odločite, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa podate predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu morate priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu, če ga niste predložili že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

Sodišče bo pri presoji o vašem predlogu upoštevalo tako vašo osebnost, vaše obnašanje po storjenem prekršku, vse okoliščine pri storjenem prekršku, vašo odgovornost, itd. Če bo ocenilo, da je velika verjetnost, da ne boste ponavljali prekrškov in da boste izpolnili obveznosti, ki vam jih bo naložilo, potem vam lahko ugodi in tedaj bo izreklo preizkusno dobo od 6 do 24 mesecev. Naložilo vam bo dodatne obveznosti, kot so udeležba v edukacijskih delavnicah (običajno zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, drog,..) in/ali v psihosocialnih delavnicah in/ali v programu zdravljenja odvisnosti in/ali udeležbo na tečaju varne vožnje (običajno pri prekrških prehitre vožnje).

Če ste torej uspeli s predlogom za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, potem morate v roku izpolniti obveznosti, ki vam jih je določilo sodišče in ne smete storiti hujšega prekrška. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, med hujše prekrške pa sodi tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška.

Sodišče vam torej vozniškega dovoljenja ne bo odvzelo, če v preizkusni dobi ne boste storili hujšega prekrška.

Kako pa reagirati v primeru, da prekršek v tem preizkusnem obdobju izvede z vašim osebnim vozilom nekdo od družinskih članov. Če bo globo poravnal nekdo od družinskih članov, se bodo kazenske točke kljub temu vpisale osebi na katero se glasi globa in ne na dejanskega povzročitelja prekrška. Tem zapletom se izognete z vložitvijo Zahteve za sodno varstvo in predložitvijo dokazov, da niste vozili vozila s katerim je bil storjen prekršek. Zoper svoje bližnje se ni potrebno izpovedati, vendar je pametno, da dokazujete svoj zahtevek tudi z izjavo storilca prekrška, čeprav je vaš družinski član. V nasprotnem primeru vam sicer sledi preklic odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in vaše vozniško dovoljenje bo po sklepu sodišča prenehalo veljati.

Potrudite se, saj lahko prihranite veliko časa in denarnih sredstev, če vam vozniškega izpita ne bo potrebno ponovno opravljati.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja

Do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pride, če je podan utemeljen sum, da ste storili prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisano toliko kazenskih točk, da se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena. Do odvzema vozniškega dovoljenja lahko pride že na kraju kršitve, ko vam policist prepove nadaljnjo vožnjo, vam izreče začasni odvzem vozniškega dovoljenja ter sodišču predlaga izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. O prekršku, ki so ga ugotovili s tehničnimi sredstva ali na drug način, pa ste lahko seznanjeni tudi kasneje in vozniško dovoljenje se vam odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga izda sodišče na predlog policije oz. prekrškovnega organa.  Vozniško dovoljenje se vam začasno vzame, ko v dveh letih s storitvijo enega ali več prekrškov dosežete ali presežete 18 kazenskih točk in 7 kazenskih točk, če ste voznik začetnik.

Zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se lahko pritožite v roku 3 dni in smiselno se je odzvati v primeru, če prekrškovni organ ni podal ustreznega predloga, niste storili tega prekrška in imate dokaze zoper sklep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa oziroma odvzema vozniškega dovoljenja.

Ne glede na vašo odločitev glede pritožbe, vam ostane kljub vsemu možnost, da škodo, ki ste si jo povzročili z izgubo vozniškega dovoljenja, omilite. Na sodišče lahko posredujete tudi predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja.

Predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja se do pravnomočnosti prekrškovnega postopka tj. 8 dni po vročitvi sodbe o prekršku (če ni vložena pritožba), vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti postopka pa predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja vložite pri krajevno pristojnem sodišču po kraju vašega stalnega prebivališča.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja se lahko vloži vse dokler traja postopek, vse do pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlog mora biti utemeljen, priloženo pa mu mora biti tudi zdravniško spričevalo o uspešno opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Za pregled so vam na voljo pooblaščeni izvajalci na seznamu pooblaščenih izvajalcev kontrolnih zdravniških pregledov.

Sodišče vam lahko ugodi, če narava in pomen očitane kršitve, vaša osebnost, vaše prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa in je iz zdravniškega poročila razvidno, da ste telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil.

Če boste uspeli, boste s strani sodišča prejeli sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim boste na upravni enoti prevzeli vozniško dovoljenje.

Vendar se postopki za vas pri tej točki še ne končajo, sledi odločanje sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar obravnavamo v naslednjem članku: prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.