Kakšna je osnovna razlika med konkurenčno klavzulo in konkurenčno prepovedjo

Tako konkurenčna prepoved kot konkurenčna klavzula definirata eno pomembnejših delavčevih dolžnosti – da ne konkurira svojemu delodajalcu (t.i prepoved konkurence). V nadaljevanju podajamo osnovne razlike med njima, ki izhajajo iz časa njune veljavnosti, pogojev veljavnosti in njune obličnosti.

Konkurenčno prepoved definira 39. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Delavec ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti na noben način, z nobenim pogodbenim razmerjem, niti ne na črno. Konkurenčna prepoved velja za vse zaposlene, tudi če delodajalec tega ne vključi v pogodbo o zaposlitvi.

V primeru, da prekršite konkurenčno prepoved, vas lahko delodajalec tudi odpusti, od vas pa lahko terja tudi povrnitev škode.

Konkurenčno klavzulo pa ureja 40. – 42. člen ZDR-1, ki je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, pogodbeno urejena med zaposlenim in delodajalcem in velja za čas po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu. Tako lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, če delavec pri svojem delu ali v zvezi s svojim delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Konkurenčna klavzula mora biti nujno sklenjena v pisni obliki, drugače ne velja.

Dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, vendar ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. ZDR-1 namreč določa, da mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo, če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča delavcu pridobivati zaslužek, ki je primerljiv delavčevi prejšnji plači.

Za veljavnost konkurenčne klavzule je nujna določitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Če ta v pogodbi ni določena, konkurenčna klavzula ne velja.

Konkurenčna klavzula se lahko sklepa tudi v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, predvsem v pogodbah za vodilne delavce, poslovodne osebe, prokurista ali v pogodbah za določen čas za opravljanje projektna dela.

V kolikor delavec ne spoštuje dogovorjene konkurenčne klavzule, se običajno v pogodbi o zaposlitvi določi tudi pravica delodajalca za povrnitev ugotovljene škode ali pa pogodbena kazen za nespoštovanje le te. Običajno je v pogodbah o zaposlitvi tudi navedena možnost, da se lahko delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule ali njenem skrajšanju.

Se vam postavljajo dodatna vprašanja v zvezi z konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo v vaši pogodbi o zaposlitvi? Se sprašujete ali vaša popoldanska dejavnost pomeni kršenje konkurenčne prepovedi?

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Vaše pravice ob zamudi ali odpovedi avtobusnega prevoza

Pravice potnikov v avtobusnem prometu v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.2.2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004.

Splošne pravice potnikov linijskega avtobusnega prevoza v EU

Evropska zakonodaja potnikom avtobusnega prometa po celotnem ozemlju EU zagotavlja enake pravice. Zgornja uredba ureja linijski avtobusni promet (torej ne vključuje avtobusnih prevozov v režiji potovalnih agencij in ostalih organizacij ali ljudi) na dolgih razdaljah, to je vsaj 250km.

Uredba določa, da mora biti cena in ostali pogoji za posamezen linijski prevoz enaki za vse potnike (nediskriminacija glede na narodnost). Dalje določa, nediskriminatorno obravnavo invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, kar velja predvsem za postaje, vendar zajema tudi sama prevozna sredstva. Če oseba z zmanjšano mobilnostjo za potovanje potrebuje spremljevalca, mora slednji potovati brezplačno.

Posebno gre opozoriti, da Uredba dovoljuje državam EU, da iz pravic, ki jih določa Uredba izvzamejo linijske proge, kjer večji del prometa poteka zunaj EU, čeprav sta začetek in cilj potovanja potnika v državi članici. Zato velja pri nakupu avtobusne karte še posebna previdnost.

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi linijskega avtobusnega prevoza v EU

Vsak potnik ima med čakanjem na avtobus, ki zamuja (ali je odpovedan), pravico do ustreznih in pravočasnih informacij. V nekaterih primerih so potniki upravičeni do odškodnine oziroma povračila denarja za vozovnico, kot prikazuje spodnja tabela:

Dodatni primeri, ko so potniki upravičeni do odškodnine

Potniki so v posebnih primerih upravičenih do dodatne odškodnine, vendar zakonodaja ne določa fiksnega zneska in sicer v naslednjih primerih:

• poškodba v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250 km;
• smrt potnika v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250km – do odškodnine so upravičeni njegovi dediči;
• poškodba ali izguba prtljage in drugih predmetov bodisi tekom vožnje bodisi v prometni nesreči – v obeh primerih to velja za poti daljše od 250 km.

Kje uveljaviti svoje pravice?

Pritožbo in zahtevek za izplačilo odškodnine najprej naslovite na prevozno družbo, s katero ste potovali oziroma pri kateri ste kupili vozovnico. Za uveljavljanje svojih pravic imate 3 mesece časa od nastanka neljubega dogodka. Prevozniška družba se mora na vašo pritožbo oziroma zahtevek odzvati v roku 1 meseca od prejetja vašega zahtevka ter najkasneje v 3 mesecih po prejemu zahtevka tudi dokončno odločiti.

Če z dogovorom oziroma odločitvijo avtobusnega prevoznika niste zadovoljni, se lahko obrnete na neodvisni pristojni nacionalni organ za reševanje pritožb in zahtevkov avtobusnega prometa. V Sloveniji je to Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana. Seznam organov v vsaki državi članici EU najdete na spodnji povezavi:

https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/themes/passengers/road/doc/2011_0181_national_enforcement_bodies.pdf

Kontaktirajte nas, naši strokovnjaki vam bomo pomagali tekom celotnega postopka uveljavljanja pravic oziroma bodo na podlagi vašega pooblastila v vašem imenu uveljavljali vaše pravice.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Sestavine kupoprodajne pogodbe za stanovanje in vzorec pogodbe

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino se mora skleniti v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Poleg tega pa mora vsebovati še sestavine kot na primer navedbo, kdo sta pogodbeni stranki, predmet pogodbe, ki mora biti določen oziroma določljiv, ceno, datum sklenitve pogodbe, navedbo morebitnih pogojev ter sankcije za neizpolnitev pogodbe ter določitev morebitnih zavarovanj za izpolnitev pogodbe (npr. določitev are).

Za vas smo pripravili vzorec kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, ki vam bo v pomoč, v vašem primeru. Naj vas še opozorimo, da sama sklenitev in izpolnitev prodajne pogodbe še ne pomeni tudi prenosa lastništva. Za to je potrebna še t.i. intabulacijska klavzula. Se želite prepričati ali je vaša pogodba skladna z veljavno zakonodajo? Kontaktirajte nas in naši pravni strokovnjaki vam bodo priskočili na pomoč.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kupoprodajna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS

Spremembe pri napotitvi delavcev v tujino

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS) se začne uporabljati s 1.1.2018. Določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici EU ter hkrati pogoje kako lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v drugi članici EU, začasno opravljajo storitve v Sloveniji. Omenjeni zakon velja tudi za primere začasnega opravljanja storitev v državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz njih. Ne uporablja pa se za primer običajnega opravljanja dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU ter za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.

V zakonu se pod pojmom čezmejnega izvajanja storitev razume zgoraj omenjeno dejavnost delodajalca ali samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, ki se opravlja začasno, pri čemer se ohranja vključitev v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec ali samozaposlena oseba sedež.

Slovenski delodajalec lahko to čezmejno storitev opravlja samo, če izpolnjuje nekatere pogoje in sicer, da običajno opravlja dejavnost v Sloveniji, ne krši delovnopravne zakonodaje, izvaja storitev v okviru svoje registrirane dejavnosti ter napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve.

Zakon tudi podrobneje opredeljuje izpolnjevanje posameznih pogojev ter obveznosti delodajalca, ki mora pod kazensko in materialno odgovornostjo izjaviti, da v Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

Delodajalec mora v času napotitve delavca v tujino zagotavljati pravice v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali drugih aktov s splošno veljavnostjo oz. veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki velja v državi napotitve. V tem primeru govorimo o spoštovanju delovnega časa, odmorov, počitka, nočnega dela, minimalnega letnega dopusta, plače, varnosti in zdravja pri del, posebnega varstva delavcev in zagotavljanja enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Delodajalec oziroma samozaposlena oseba mora pred pričetkom izvajanja storitve pridobiti potrdilo A1, ki potrjuje, da se za napotenega delavca še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec oz. samozaposlena oseba sedež.

Potrdilo A1 pridobite preko ZZZS, ki poleg izdaje in razveljavitve A1, nudi tudi administrativno pomoč. Delodajalec in napoteni delavec morata ZZZS obveščati o spremembah glede napotitve, če napotitev sploh ni bila izvedena ali je bila predčasno zaključena.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev ureja tudi pogoje za izdajo potrdila A1, njegov postopek ter podrobneje določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev in tujih samozaposlenih oseb v Sloveniji.

Posebej vas opozarjamo na subsidiarno odgovornost pogodbenika v prvem odstavku in uporabnika storitve v tretjem odstavku 16. člena, v primeru neizplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

SPREMEMBE NA PODROČJU TRGA DELA V KRATKEM V VELJAVI

V prihodnjih dneh – 21.10.2017 – bodo pričele veljati spremembe Zakona o urejanju trgu dela, ki prinašajo nekatere zelo pomembne novosti tako za delavce kot tudi za delodajalce. V nadaljevanju predstavljamo le povzetek najpomembnejših sprememb.

1. PRIJAVA DELAVCA V EVIDENCO ISKALCEV ZAPOSLITVE V ČASU ODPOVEDNEGA ROKA

Ena izmed pomembnejših novosti je predvsem zahteva, da se delavec v primeru odpovedi na Zavod za zaposlovanje prijavi že v teku odpovednega roka in ne šele po njegovem preteku, kot je to veljalo doslej:

»V evidenco iskalcev zaposlitve se najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti…«

Zakon za delodajalce še vedno ohranja možnost povrnitve stroškov, ki jih je imel delodajalec s tem, ko delavec v teku odpovednega roka skladno z zakonom opravil aktivnosti v zvezi z iskanjem nove zaposlitve.

Nova pravila, kakor tudi natančen postopek uveljavljanja vaših pravic lahko najdete na spletni strani Zavoda za zaposlovanje – https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/novosti-v-zakonu-o-urejanju-trga-dela.

2. VROČANJE ODLOČBE O PRAVICI DO DENARNEGA NADOMESTILA

Zakon prinaša tudi novosti s področja vročanja Odločbe o pravici do denarnega nadomestila in sicer v 4. odstavku 118. členu, kot sledi:

»Odločba o pravici do denarnega nadomestila se zavarovancu vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«

3. UKINITEV VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA

Zakon po novem ukinja tudi t.i. volontersko pripravništvo zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki ju kot storitvi za trg dela izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

4. EVIDENCA ŠTUDENTSKEGA DELA

S tem ko zakon uvaja vodenje evidence študentskega dela, ustvarja pravno podlago za spremljanje in beleženje le-tega, kar bo omogočilo osebam, ki so v preteklosti opravljale delo preko študentske napotnice, da se to delo preračuna in všteje v delovno dobo osebe.

Zakon prinaša še nekatere druge spremembe ter nase vezane podzakonske akte, ki so ažurirani na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na naslednji povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/.

Zaradi zgoraj navedenih sprememb (predvsem v točki 1.) ste dolžni spremembe zapisati tudi v pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v delu, kjer navajate delavčeve pravice. Se želite prepričati, da je vaš vzorec odpovedi pogodbe skladen z aktualno zakonodajo? Pišite nam!

Odpovedi najemnih pogodb za stanovanja ali poslovne prostore, sklenjenih za določen ali nedoločen čas

Sklepanje najemnih pogodb za stanovanja in poslovne prostore za nedoločen čas prinaša ob odpovedi pogodbe dodatne stroške in tveganja, zato priporočamo sklepanje le-teh za določen čas, najbolje za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja. Prispevek obravnava možnosti odpovedi pogodbe za nedoločen čas in tiste za določen čas, ki jo v določeni meri ureja tudi sodna praksa.

Najemne pogodbe za stanovanja in poslovne prostore urejata različna zakona – Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) ureja oddajanje v najem stanovanja, medtem ko oddajo poslovnih stavb in poslovnih prostorov ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP). V obeh zakonih je določeno, da najemna pogodba velja le, če je sklenjena v pisni obliki. Najemna pogodba lahko kadar koli preneha sporazumno. Pogodba lahko preneha tudi zaradi odpovedi ene ali druge stranke v pogodbi.

Za poslovne prostore velja, da je v skladu s 24. členom ZPSPP najemno pogodbo moč odpovedati, pri čemer velja enoletni zakonski odpovedni rok, ki ga stranki tudi z drugačnim dogovorom v najemni pogodbi, ne moreta skrajšati. To pomeni, da z enostransko odpovedjo najemne pogodbe za poslovni prostor šele prične teči enoletni odpovedni rok. Zakon s tem varuje zlasti najemnika, ki bi imel lahko težave pri svojem poslovanju, če v krajšem odpovednem roku ne bi utegnil poiskati drugega poslovnega prostora. Vendar se lahko stranki tekom trajanja pogodbe vseeno sporazumno dogovorita za prenehanje pogodbe tudi s krajšim odpovednim rokom.

V kolikor med strankama najemne pogodbe za nedoločen čas (za poslovno stavbo in poslovne prostore) ni mogoče doseči sporazuma, se mora pogodba odpovedati sodno in v odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovne stavbe oziroma poslovnih prostorov in jih izročiti najemodajalcu oziroma, do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti.

Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, pa v skladu s 27. členom ZPSPP preneha s pretekom časa za katerega je bila sklenjena. Pojavlja se vprašanje, ali je dogovor strank o predčasni odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore, sklenjene za določen čas, dopusten. Sodna praksa si ni enotna, vendar so nekatera sodišča že zavzela stališče, da se lahko predčasno odpove tudi pogodbo za določen čas, če sta stranki že v pogodbi določili to možnost. Opozarjamo pa na nevarnost, ki izhaja iz 27. člena ZPSPP: »Če je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas, se šteje, da je obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.«

Zaradi omenjenih težav predlagamo, da sklepate najemne pogodbe za poslovne prostore za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja in hkrati vsakokrat ustrezno podaljšujete pogodbo po postopku opredeljenem v pogodbi.

Pogodba za poslovne prostore lahko preneha tudi na drug način poleg sporazuma in odpovedi pogodbe, preneha lahko tudi zaradi odstopa od pogodb zaradi kršitve s strani nasprotne pogodbene stranke in je mogoč ob vsakem času, v skladu z 28. členom ZPSPP:

»- če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda;

– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;

– če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovno stavbo oziroma poslovni prostor sam potrebuje.«

Reševanje vprašanj odpovedi najemnih pogodb za stanovanja, je drugače rešeno v SZ-1, ki predvideva možnost odpovedi najemnika, z 90 dnevnim odpovednim rokom in hkrati možnost odpovedi najemne pogodbe s strani lastnika iz krivdnih razlogov, ki so navedeni v SZ-1 (precej širši nabor kot pri poslovnih prostorih) in drugih razlogov, če so navedeni v pogodbi. To velja sicer za tržna najemna, službena najemna in namenska najemna stanovanja.

V kolikor boste odpovedali stanovanje najemniku iz razlogov, ki niso našteti v 103. členu SZ-1 (krivdni razlogi) ali drugih razlogov v najemni pogodbi, lahko to storite le, če najemniku priskrbite drugo primerno stanovanje.

Lastnik stanovanja odpoved pogodbe uredi v pogodbi oziroma mu jo določa zakon in sicer v odpovednem roku, ki ne sme biti krajši od 90 dni.

V primeru, da se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti glede odpovedi najemne pogodbe, lahko spor rešujeta na sodišču. Vendar lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo.

Najemna pogodba za stanovanje za določen čas bo prenehala s pretekom časa za katero je bila sklenjena. V kolikor pa boste imeli sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, boste imeli v primeru nepravilno sestavljene pogodbe lahko precej višje stroške, če ne boste dokazali najemniku krivdnih razlogov. Vsekakor vam odsvetujemo sklenitev najemne pogodbe za stanovanje za nedoločen čas.

Za več informacij s področja nepremičnine smo vam na voljo pravni in davčni svetovalci Pravnega SOS, zato nas kontaktirajte.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Ureditev pravic letalskih potnikov v ZDA

Pravice letalskih potnikov v ZDA so precej drugače urejene od tistih, ki veljajo v Evropski uniji oziroma iz ali v EU. Pravo EU potnike ščiti precej bolj kot v ZDA. V primeru več prestopanj na ozemlju ZDA vam zato priporočamo, da se o svojih pravicah pozanimate še pred nakupom letalske karte in kupite takšno kombinacijo letov, ki vam bo omogočila obravnavo pod pravom EU kar največji del vaše poti. O pravicah, ki jih letalskim potnikom omogoča EU pravo, preberite tukaj.

1. ZADRŽANOST LETALA NA LETALSKI PISTI (AGL. TARMAC DELAY)

Zaradi različnih razlogov, kot na primer zaradi prezasedenosti letališča, lahko pride do tega, da je letalo že pristalo (ali pa pripravljeno na vzlet), vendar ne dobi dovoljenja za izkrcanje potnikov. V tem primeru je letalska družba potnikom dolžna nuditi prehrano, vodo in dostop do sanitarij cel čas postanka. Takšen postanek lahko traja največ:

• 3h ko gre za notranje lete (znotraj ZDA)
• 4h ko gre za mednarodne lete.

2. SPLOŠNE PRAVICE POTNIKOV LETALSKEGA PROMETA

Za razliko od EU zakonodaje, ameriška le določa kaj je dovoljeno in kaj je potrebno, da letalska družba zagotovi, zelo redko pa definira roke, zneske ali količine asistence, ki jo je družba dolžna omogočiti svojim potnikom. Na splošno veljajo naslednja pravila:

• letalska družba je dolžna potnika o spremembi ure vzleta letala obvestiti vsaj 7 dni pred odhodom;
• po tem, ko kupec plača letalsko karto se slednja ne sme podražiti, kakor tudi družba ne sme spremeniti določil, ki se tičejo ostalih pravic, ki jih je bil potnik deležen ob nakupu letalske karte;
• v primeru, da letalska družba poškoduje kovček, je dolžna obravnavati prav vsakršno pritožbo oziroma prijavo potnika, da mu je nastala poškodba na prtljagi, čeprav se že na prvi pogled zdi, da družba ni odgovorna za poškodbo;
• za poškodovano prtljago je letalska družba dolžna poravnati ustrezno odškodnino oziroma stroške popravila;
• v primeru izgube prtljage, je družba dolžna potniku povrniti razumne stroške, ki jih je utrpel v času, ko je bil brez prtljage;
• v primeru, da je potnik doplačala za dodatno storitev (npr. Wifi na krovu letala) in slednja ne deluje, je letalska družba dolžna potniku povrniti stroške doplačila.

Vsi letalski potniki imajo pravico do 24-urnega prehodnega obdobja, ki začne teči ob plačilu letalske karte. V tem času, si lahko potnik premisli in spremeni svojo pot, datume ali pa si premisli in odpove letalsko karto. Letalska družba je dolžna spremembe v tem obdobju opraviti brezplačno. Če se potnik odloči za dražjo kombinacijo, je seveda dolžan razliko plačati, družba pa mu za spremembo ne sme dodatno računati.

Letalska družba je dolžna potniku, ki je za letalsko karto/dodatno storitev plačal s kreditno kartico, odškodnino oziroma vračilo zneska izplačati v roku 7 dni od potrditve zahtevka, če pa je potnik plačal z gotovino ali na kakršenkoli drug način, ima letalska družba čas 20 dni, da potniku izplača znesek, do katerega je upravičen.

3. PRTLJAGA

Kot rečeno, je letalska družba dolžna povrniti potniku stroške v primeru izgubljene ali poškodovane prtljage. Za poškodovano prtljago je letalska družba dolžna poravnati ustrezno odškodnino oziroma stroške popravila. V primeru, da letalska družba izgubi prtljago, je dolžna potniku povrniti primeren znesek.

Zakonodaja ne določa, kolikšna je primeren ali ustrezen znesek, ki ga je družba dolžna izplačati potniku. Tako da višino zneska oziroma razpona izplačanega zneska prepušča vsaki letalski družbi. Omejuje jih le pri definiranju najvišje odškodnine, ki jo je pripravljena družba izplačati. Družba tako v svojih pravili poslovanja ne sme določiti maksimalne odškodnine, ki bi bila nižja od spodnjih zneskov:

• od 3.500 USD na potnika pri notranjih letih in
• od 1.536 USD na potnika, pri mednarodnih letih.

Vse ameriške letalske družbe zgornjo odškodnino oziroma povračilo izplačajo le, če potnik poda zahtevek za povračilo oziroma izplačilo.

4. PREZASEDENOST IN PREPOVED VKRCANJA V LETALO

V primeru prezasedenosti letala (angl. overbooking) letalska družba najprej pozove morebitne prostovoljce, ki so pripravljeni potovati s kasnejšim letalom. V zameno za to jim bo letalska družba ponudila dodatne ugodnosti. V primeru, da se ne javi nihče oziroma, da se javi premalo prostovoljcev, lahko družba odredi, kateri potniki naj se izkrcajo iz letala. Družba se odloči na podlagi objektivnega kriterija, kot na primer glede na ceno, ki jo je nekdo plačal za letalsko karto, glede na čas, kdaj je določen potnik opravil »check-in«, ali če ima potnik status pogoste stranke (angl. frequent flyer). Vsem osebam, ki jim družba ne dovoli vkrcanja v letalo, je dolžna nemudoma izročiti pisno obvestilo o prepovedi vkrcanja, ki vključuje opis vseh pravic, ki jih ima potnik v takšnem primeru.

Tako v primeru, ko gre za prostovoljno odločitev ali prepoved vkrcanja je potnik upravičen do odškodnine, ki znaša:

• če je potniku zagotovljen nov let več kot 1h po letu, za katerega je primarno kupil letalsko karto, mu pripada znesek v višini vsaj dvakratnika enosmerne letalske karte, ki jo je potnik poravnal oziroma 675 USD;
• če je potniku zagotovljen nov let več kot 2h po letu, za katerega je primarno kupi letalsko karto, mu pripada znesek v višini vsaj štirikratnika enosmerne letalske karte, ki jo je potnik poravnal oziroma 1.350 USD.

Letalska družba lahko potniku ponudi tudi višji znesek, kakor tudi še dodatne ugodnosti.

5. UVELJAVLJANJE PRAVIC

Potnik je dolžan kršitev pravic oziroma dogodek zaradi katerega meni, da je upravičen do odškodnine ali drugih ugodnosti prijaviti na standardiziranem obrazcu, ki ga najdete na spodnji spletni strani:

https://airconsumer.dot.gov/escomplaint/ConsumerForm.cfm

V primeru, da potrebujete pomoč pri uveljavljanju svojih pravic v letalskem prometu, nas kontaktirajte in našli bomo najustreznejšo rešitev vašega problema.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Bistvene sestavine najemne pogodbe za stanovanje

Najemna pogodba se sklepa v pisni obliki za določen ali nedoločen čas, pri čemer mora v skladu z 91. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami) vsebovati vsaj naslednje bistvene sestavine:

• opis stanovanja, lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto zgraditve ter način uporabe stanovanja;
• identifikacijsko oznako iz katastra stavb;
• ime in priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje;
• odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen tega zakona;
• vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj;
• določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe;
• višino najemnine ter način in roke plačevanja;
• način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroški za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe (skupni obratovalni stroški);
• določbe o načinu uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih časovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja;
• čas trajanja najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen čas in
• način predaje stanovanja.

Vse omenjene bistvene elemente najemne pogodbe vam predstavljamo v vzorcu, ki vam ga nudimo v brezplačno uporabo. V kolikor boste pri poslovanju z nepremičninami naleteli na težave, nas kontaktirajte, z veseljem vam pomagamo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI KRŠITVE KONKURENČNE PREPOVEDI

Konkurenčna prepoved je prepoved delavca, da med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja posle iz dejavnosti delodajalca, brez njegovega soglasja, pri čemer bi lahko le ti pomenili konkurenco delodajalcu. Zakon prepoved omejuje tako, da prepoveduje opravljati le dejavnost, s katero se delodajalec dejansko ukvarja in ne tudi vse dejavnosti, za katere je delodajalec registriran, ter le v času ko je delavec zaposlen pri delodajalcu. Dela ne sme opravljati tudi tako, da bi sam ustanovil podjetje, ki bi se ukvarjalo s konkurenčno dejavnostjo, na podlagi kakršnih koli pogodb ali na črno.

Posebno velja opozoriti na to, da zakon ne omejuje na kakšen način delavec ne sme ali sme opravljati konkurenčno dejavnost (brez soglasja delodajalca in tekom zaposlitve pri njem). Zakon seveda dopušča, da se delodajalec strinja s tem, da delavec poleg dela pri njem opravlja še dejavnost, konkurenčno tisti, ki jo opravlja pri delodajalcu, vendar le z njegovim izrecnim soglasjem.

Glede na to, da ima delodajalec pravico od delavca pričakovati lojalnost do njega, se je odločil za ureditev konkurenčne prepovedi kar v zakonu, ki velja tudi, če je delodajalec ne vključi v pogodbo o zaposlitvi.

V primeru, da delodajalcu zaradi delavčeve kršitve te določbe nastane škoda, jo je delavec dolžan povrniti, delodajalec pa jo lahko zahteva:

• v roku 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec izvedel za opravljanje dela/sklenitve posla oziroma
• v roku 3 let od dokončanja dela/sklenitve posla.

Zaradi varstva delavca, ki je v tem razmerju šibkejša stranka, je v ZDR-1 rok za zahtevanje škode določen drugače kot veljajo splošni zastaralni roki v Obligacijskem zakoniku. To pomeni, da delodajalec, če zve, da je delavec tekom zaposlitve pri njem opravljal sorodno dejavnost in je od zaključka preteklo več kot 3 leta, delodajalec ne more več uveljavljati škode, ki mu je morda nastala.

Kršitev konkurenčne prepovedi, se lahko sankcionira tudi z odpovedjo delovnega razmerja, vendar pa to ne pomeni, da delavcu ni potrebno povrniti nastale škode delodajalcu – odškodnino je delavec dolžan delodajalcu vsekakor povrniti.

Konkurenčno prepoved ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju: ZDR-1) in sicer v 39. členu:

»1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

(2) Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.«

Člen, ki definira konkurenčno prepoved, odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ne omenja izrecno, v primeru, da slednji izve za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ker pa je temelj vsakega delovnega razmerja zaupanje med delavcem in delodajalcem ter delavčevo vestno in pošteno izpolnjevanje delovnih nalog, je kršitev konkurenčne prepovedi tudi znak, da je delavec prekršil lojalnost delodajalcu in je takšna kršitev lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 110. člena ZDR-1. Zakonodaja daje delodajalcu možnost prekinitve pogodbe o zaposlitvi, vendar mu tega ni potrebno storiti, če tako želi.

Primeri iz sodne prakse:

Sodba VIII Ips 192/2011

»… revident (je bil) od 1. 5. 2004 registriran kot samostojni podjetnik za opravljanje dejavnosti botaničnih in živalskih vrtov. Enako dejavnost opravlja tudi tožena stranka (torej njegov delodajalec opp). Revident je dne 31. 7. 2007 pridobil dovoljenje Agencije RS za okolje za zadrževanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu v živalskem vrtu podobnem prostoru. Dne 9. 5. 2008 je odprl živalskemu vrtu podoben prostor …, v katerem je vsak dan prikazoval javnosti živali – tudi takšne, ki jih prikazuje tožena stranka v svojem živalskem vrtu. Za obiske je pobiral vstopnino, ki je bila konkurenčna vstopnini tožene stranke. Prav tako je svoj park oglaševal v medijih in nagovarjal k obisku isto populacijo kot tožena stranka.«

»…med trajanjem delovnega razmerja (je delavec opp) opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Sodišči sta ugotovili, da je odpovedni razlog podan že zaradi dokazane kršitve prepovedi konkurence…«

Kot izhaja iz gornje obrazložitve je najpomembnejše dejstvo ali je delavec opravljal dejavnost, ki je konkurenčna njegovemu delodajalcu. Konkurenčna prepoved ne prepoveduje popoldanskega ali drugega dela delavca. Prepoveduje pa opravljanje dejavnosti, ki je konkurenčna delodajalcu in ki mu lahko zato celo nastaja škoda. Od delodajalca samega pa je odvisno ali bo zaposlenega odpustil ali se bo poslužil kakšnega drugega ukrepa.

Sodba VIII Ips 10/2009

»(delavec je opp) z raznimi strankami skozi daljše časovno obdobje sklepal avtorske pogodbe za prevajanje strokovnih tekstov in gradiv za pridobitev mnenja pri APU, izpolnjeval obrazce za patentne prijave ter svetoval v patentnih postopkih, vse za svoj račun in brez vednosti tožene stranke. Tožena stranka (delodajalec opp) je že v letu 2003 tožnika opozorila, naj preneha opravljati posle, ki sodijo v njeno dejavnost in s tem kršiti konkurenčno prepoved. Za prevode prijav, strokovnih gradiv in svetovanje strankam v patentnih postopkih je tožnik zaračunaval avtorski honorar po pogodbah o avtorskem delu, v katerih tožena stranka ni navedena, poleg tega pa je tožnik svojim strankam večkrat pisno naročil, da morajo zamolčati, da je prevode opravil, avtorske honorarje pa so mu nakazovali na njegov račun.«

Tudi iz zgornjega primera izhaja, da je delavec poleg dela v službi opravljal še dodatno delo, ki je bilo po vsebini enako, ki ga je opravljal pri delodajalcu. Zato je sodišče razsodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja upravičena.

Se sprašujete ali sami kršite konkurenčno prepoved v pogodbi o zaposlitvi?

Se bojite, da vaša pogodba o zaposlitvi ni sestavljena skladno z veljavnimi predpisi? Želite pravni nasvet, kontaktirajte naše pravne svetovalce.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

RAZLIKA MED USTREZNIM IN PRIMERNIM DELOM V NOVI POGODBI O ZAPOSLITVI

Ustrezno in primerno delo sta na videz zelo podobna pojma, poznavanje razlik med njima pa zaposlenemu omogoča predvsem večjo varnost pred prevelikimi spremembami delovnih pogojev s strani delodajalca.

Oba instituta opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) in sicer:

• 33/5. člen ZDR – 1:

»…Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.«

• 33/4. člen ZDR-1

»…Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca…«

Razlikovanje med obema terminoma je pomembno v primerih, ko je zaradi potrebe na strani delodajalca potrebno začasno nekoliko prilagoditi delovni proces v podjetju. Omenjena instituta delodajalcu omogočata nekoliko večjo fleksibilnost, saj bi sicer moral za drugo delovno mesto z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, v primeru da gre le za začasno rešitev pa lahko sprejme le odredbo in delavca razporedi bodisi na ustrezno, bodisi na primerno delo.

Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega dela bodisi zaradi ohranjanja zaposlitve delavca, povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu, da bo zagotovil nemoten potek delovnega procesa ter ko gre za nadomeščanje (začasno) odsotnega delavca. V tem primeru mora delavec delo sprejeti, saj se v nasprotnem primeru šteje, da delavec krši svoje delovne obveznosti. Zakon ščiti delavca tako, da predvideva omejitve pri enostranskih spremembah pogodbe o zaposlitvi.

Ne glede na našteto pa lahko delodajalec delavcu odredi le opravljanje t.i. ustreznega dela. Ustrezno delo tako pomeni, da se za novo delovno mesto zahteva ista vrsta in stopnja izobrazbe ter da delavec izpolnjuje tudi iste pogoje, ki se zahtevajo na tem delovnem mestu ter novo delovno mesto od kraja bivanja ni oddaljeno več kot 3h v obe smeri z javnimi prevoznimi sredstvi. V času opravljanja tovrstnega dela je delavec upravičen do zanj ugodnejšega plačila za delo. Dodatno velja opozoriti na morebitno okoliščino, ko je za ustrezno delo v oceni tveganja slednje delovno mesto opredeljeno kot bolj tvegano za poškodbe delavca. V tem primeru je delodajalec dolžan delavca ponovno napotiti na zdravniški pregled, ki bo pokazal, ali je delavec sploh zmožen opravljati novo delo.

Primerno delo, po drugi strani pomeni delo, za katerega se zahteva vsaj enako raven oziroma eno stopnjo nižja izobrazba v primerjavi z delom, ki ga delavec trenutno opravlja (oziroma je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi). Glede prevoza na delo in ocene tveganja za posamezno delovno mesto veljajo enake določbe. Primernega dela se lahko začasno posluži le manjši delodajalec – delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

Začasno delo v obeh zgornjih primerih lahko traja največ 3 mesece v koledarskem letu, če pa se pojavi potreba po opravljanju dela, na katero je začasno razporejen delavec, bosta delavec in delodajalec sklenila novo pogodbo o zaposlitvi.

Ste v dilemi, če bi morali z delodajalcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi? Kontaktirajte nas, preverite še ostale vsebine na podstrani delovna razmerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.