SPREMEMBE, KI JIH JE DOBRO POZNATI OB ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI

21. januarja je zaživela nova novela Zakona o urejanju trga dela, ki za delavce in brezposelne prinaša nekatere novosti. Predstavljamo največje med njimi.

I. OBVEZNA PRIJAVA V EVIDENCO ISKALCEV ZAPOSLITVE

Oseba, ki ji je bila vročena odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, se je dolžna prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve v roku treh delovnih dni od vročitve odpovedi. V primeru, da se oseba v evidenco ne prijavi pravočasno, pomeni, da bo prve tri mesece prejemanja nadomestila upravičena do nižjega nadomestila kot sicer. Tako bo dobila prve tri mesece izplačano nadomestilo v višini 60% namesto 80% osnove.

II. SPODBUDA ZA ZAPOSLOVANJE

Osebi z nižjo ali srednjo izobrazbo (vendar ne iz deficitarnega poklica), ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila, zaposlila za polni delovni čas v tem obdobju , bo po novem pripadal dodatek (spodbuda) v višini 20% zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Oseba bo to spodbudo prejemala do konca obdobja v katerem je upravičena do nadomestila oziroma največ 1 leto po zaposlitvi.

III. SANKCIONIRANJE ZA KRŠITVE

Po novem se obeta tudi strožja obravnava kršitev in sicer že ob prvi kršitvi. Ob prvi kršitvi se osebi nadomestilo zniža za 30% (oziroma največ do minimalnega zneska – 350 € bruto), ob drugi kršitvi pa je osebi v celoti odvzeta pravica do prejemanja nadomestila.

Upamo, da se vam z zgornjimi pravicami ne bo potrebno ukvarjati, vendar v nasprotnem primeru predlagamo, da v primeru odpovedi delovnega razmerja pridobite čim več informacij o vaših pravicah tudi z našo pravno pomočjo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

KO POSTANE SKUPNO ŽIVLJENJE PRETEŽKO BREME – LOČITEV

V kolikor skupno življenje prinaša stres, negativno energijo in nevzdržne razmere, si zakonska partnerja pogosto izbereta ločitev, ki prinaša vsakemu od njiju priložnost za nov začetek. Ker je ločitev boleča izkušnja, je ne glede na razlog zanjo bolje, da poteka hitro. Najhitrejši postopek je ločitev na podlagi sporazuma, v primeru tožbe pa je to lahko tudi dolgotrajni proces.

V primeru sporazumne razveze, se postopek začne na predlog zakoncev, ki ga vložita pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču. Zakoncema pri tem ni potrebno navajati razlogov za razvezo. Zakonca pa morata predlogu za sporazumno razvezo predložiti tudi naslednje sklenjene pisne sporazume: o varstvu, vzgoji otrok in preživljanju otrok in stikih z otroki, o delitvi skupnega premoženja, kdo bo v prihodnje opredeljen kot najemnik v primeru življenja v najemniškem stanovanju in o morebitnem preživljanju zakonca. Sporazum o delitvi skupnega premoženja sklenete pred notarjem, sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok pa ni potrebno skleniti v notarski obliki, saj sodba sodišča postane izvršilni naslov za ta vprašanja. Sporazumov ne potrebujete, če nimate otrok in skupnega premoženja. Sporazumno razvezo lahko v celoti opravite pri notarju, če v zakonu nimate skupnih otrok. Zakonska zveza je v tem primeru razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa o razvezi.

Sodišče je dolžno preveriti ali priloženi sporazumi koristijo otroku, zato pridobi mnenje Centra za socialno delo. Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze zato pošlje na Center za socialno delo, ki zakonca povabi na razgovor. Na razgovor morata priti oba zakonca sama, brez odvetnikov, drugače se predlog za sporazumno razvezo (ločitev) umakne. Razgovor na Centru za socialno delo ni potreben, če zakonca nimata otrok ali nimata več roditeljske pravice do skupnih otrok (po dopolnjenem 18. letu ali v izjemnih primerih še dlje), ter v nekaterih drugih primerih (odsotnost enega od zakoncev v tujini, duševno bolan zakonec, pogrešanosti enega zakonca).

Sodišče mora upoštevati tudi otrokovo mnenje, če ga je izrazil sam ali preko osebe, ki ji zaupa (otrokov zaupnik). Pri tem starost otroka ni pomembna, pomembno je, da je otrok sposoben razumeti pomen in posledice svojih odločitev, kar pomeni, da je razsoden. Sodišče bo izročilo otroku, ki je dopolnil 15 let in je izrazil svoje mnenje, tudi sodbo o razvezi in otrok se na sporazum staršev o varstvu, vzgoji ter stikih, lahko tudi pritoži.

Sodišče razveže zakonsko zvezo, s čimer postane sodba tudi izvršilni naslov za rešitev vprašanj o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih.

Sodišče lahko v primeru, ko oceni, da določen sporazum ni v otrokovo korist, zahteva od zakoncev njegove spremembe, sicer predlog za sporazumno razvezo zavrne. Zakonca lahko ponovno zaprosita za sporazumno razvezo zakonske zveze, če pa le ta ni možna, lahko vsak od njiju zahteva razvezo s tožbo.

Torej, ko se zakonca o bistvenih vprašanjih glede razveze ne moreta dogovoriti, mora eden od zakonskih partnerjev na sodišče vložiti tožbo za razvezo zakonske zveze in v tožbi navesti in utemeljiti razvezni razlog – nevzdržnost zakonske zveze. V tem primeru ni pomembna krivda enega ali drugega zakonca za nevzdržne razmere. Sodišče pošlje tožbo tudi v vednost Centru za socialno delo, ki povabi na posvet oba zakonca. Tožba bo umaknjena v kolikor na razgovor ne pride tožnik. Razgovor na Centru za socialno delo ni potreben zaradi istih razlogov, ki smo jih navedli že zgoraj pri sporazumni razvezi zakonske zveze. Center za socialno delo posreduje sodišču mnenje, zlasti glede vprašanja otrok.

Sodišče v sklopu razveze zakonske zveze odloči tudi o delitvi premoženja med zakoncema. Izhajalo bo iz pravila, da vsakemu od zakonskih partnerjev pripada polovica. V primeru, da je eden od partnerjev prispeval bistveno več kot drugi (npr. občutno višja plača), mora slednji vložiti nasprotno tožbo, v kateri ne nasprotuje ločitvi, ampak samo delitvi na pol.

Sodišče običajno sprejme razvezne razloge ter odloči o vprašanjih preživljanja, vzgoje, varstva ter stikov z otroci. Pri tem upošteva tudi mnenje razsodnega otroka, če ga je le ta podal. Sodišče na koncu izda sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo.

V kolikor menite, da so vaše razmere v skupnem zakonskem življenju nevzdržne, se posvetujte s pravnim svetovalcem, da vam pomaga pripraviti predlog sporazumnega dogovora, glede vseh vprašanj v razvezi zakonske zveze. Kontaktirajte nas in ne potegnite kratkega konca.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Je skupno bivanje pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti?

Zunajzakonska skupnost je opredeljena kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar navzven veljata za moža in ženo. Za priznanje zunajzakonske zveze ne smejo obstajati zadržki (sorodstvo med partnerjema, mladoletnost enega od partnerjev, duševna prizadetost ali že obstoječa zakonska zveza enega od partnerjev). Partnerja, ki živita v zunajzakonski zvezi imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti.

Natančnejši pogoji za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti niso določeni, zato se mora o njenem obstoju presojati od primera do primera in sicer v postopku za ugotovitev določene pravice ali dolžnosti.

Tako zakon ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da po vsebini in tudi navzven deluje kot življenjska skupnost med zakoncema, ki sta čustveno navezana, intimna, upravljata s skupnim denarjem oz. si medsebojno finančno pomagata.

Samo skupno življenje brez medsebojne čustvene navezanosti, ekonomske skupnosti in drugih kriterijev še ne pomeni obstoja zunajzakonske skupnosti.

Po kolikšnem času bo zunajzakonska skupnost priznana je zlasti odvisno od intenzivnosti njunega medsebojnega razmerja. To pomeni, koliko časa sta neprekinjeno živela v skupnem gospodinjstvu, koliko časa sta skrbela za skupne finance in pomagala drug drugemu, imela otroke ali ne, itd. Tako je priznan obstoj zunajzakonske skupnosti pri določenih partnerjih že po enem letu, pri nekaterih pa šele po treh letih ali kasneje.

Pravne posledice zunajzakonske skupnosti nastopijo šele tedaj, ko partnerja že dlje časa živita skupaj, učinkujejo pa od trenutka, ko sta zakonca začela živeti skupaj (torej učinkujejo za nazaj).

Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 264/2010 je potrdila obstoj zunajzakonske skupnosti partnerjev, ki sta se odločila za sporazumno ločeno bivanje z utemeljitvijo, da za obstoj zunajzakonske skupnosti ni nujno da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti, so izpolnjeni pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti. Pogoj je torej izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, ker za to obstajajo utemeljeni razlogi.

»Novejša sodba Vrhovnega sodišča št. VSRS Sodba II Ips 183/2017, večkrat prekinjenega razmerja dveh partnerjev, zaradi različnih razlogov ni priznala kot zunajzakonsko skupnost v določenem razdobju. Prvega obdobja ni priznala zaradi kratkotrajnosti (3 meseci), drugega obdobja skupnega življenja ni priznala, ker je bil partner takrat poročen. Tretje obdobje, ko sta živela ločeno življenje, ni priznala za obdobje zunajzakonske skupnosti, saj sta se zanj odločila svojevoljno, čeprav ni bilo objektivnih ovir za njuno skupno življenje. Sodišče je menilo, da v nadaljevanju njuno skupno življenje, ki je trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo v obdobju treh mesecev prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanja toženki in tožnikovega zdravljenja, ne pomeni obstoja zunajzakonske skupnosti, ker so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja.

Iz omenjenih primerov je razvidna presoja obstoja zunajzakonske skupnosti od primera do primera, pri čemer je skupno bivanje pomemben dejavnik te presoje, ni pa edini. Predvsem je pomembno razmerje in čustvena vpletenost obeh partnerjev v zvezi.

Če potrebujete pravno mnenje se lahko v zvezi s to presojo obrnete tudi na naše pravne strokovnjake. Pokličite nas ali pritisnite na »kontaktirajte nas«. Z veseljem vam bomo ponudili pravno pomoč.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Na kratko o davkih na nepremičnine pri prodaji

Povzemamo osnovne informacije o davkih, ki bremenijo nepremičnine ob njihovi odsvojitvi, to so davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost in davek na dobiček iz kapitala. Stopnje in obračun dohodnine so v članku prilagojene noveli ZDoh-2, s pričetkom veljavnosti 20. decembra 2022.

Davek na promet nepremičnin

Pri prometu nepremičnin, kjer ni bil obračunan ali plačan davek na dodano vrednost, se po Zakonu o davku na promet nepremičnin, obračuna davek. Po tem zakonu se šteje za prenos nepremičnine tudi zamenjava nepremičnine in določene ostale transakcije prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Za plačilo davka je zavezan prodajalec, ki mora v roku 15 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin pri davčnem organu. Po plačilu davka bo davčni organ to potrdil na originalnem izvodu pogodbe. Brez odmerjenega in plačanega davka namreč ne morete overiti podpisov na pogodbi pri notarju in izpeljati vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, ki mora ustrezati tržni ceni. Davčni organ lahko v primeru neskladja sproži odmerni postopek, pri čemer ima zavezanec pravico, da tako določeno ceno izpodbija z ocenjeno posamično tržno vrednostjo nepremičnine, vendar mora zavezanec nositi stroške cenitve nepremičnine.

V naslednjih najbolj pogostih primerih veljajo oprostitve plačila tega davka: prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunaj zakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze,  prenos nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine, prenos nepremičnin pri razdelitvi nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe, prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

Davčna stopnja je proporcionalna in znaša 2 % od davčne osnove.

Davek na dodano vrednost

Z davkom na dodano vrednost je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitve, ki jo opravi davčni zavezanec, pri čemer je davčni zavezanec po definiciji oseba, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost. Promet nepremičnin, vključno s finančnim najemom (lizingom), šteje za dobavo blaga. Za dobavo nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije veljajo davčne stopnje, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Promet nepremičnin, ki je obdavčen z DDV (promet stavbnih zemljišč, objektov v gradnji ali novozgrajenih objektov, finančni najem novozgrajenih objektov, ustanovitev – prenos ali prenehanje stavbne pravice, ki ga opravi zavezanec za DDV), se ne šteje za predmet obdavčitve po zakonu o davku na promet nepremičnin. Izjeme so pri prometu tistih nepremičnin, ki so bile zgrajene pred 30. junijem 1999 (pred uveljavitvijo DDV v Sloveniji), vendar še niso bile dane v promet in se zato štejejo za novozgrajene nepremičnine, kjer se namesto DDV obračuna davek na promet nepremičnin.

Promet nepremičnin, ki je oproščen plačila DDV, zapade pod obdavčitev z davkom na promet nepremičnin.

Dohodnina od dobička iz kapitala

Kadar je prodajalec ali darovalec nepremičnine fizična oseba, ki je nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, se v primeru ugotovljenega dobička iz kapitala, po določbah zakona o dohodnini, plačuje tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri tej transakciji. Obdavči se prodajo, darovanje in tudi zamenjavo nepremičnine. Obdavčljive pa niso naslednje transakcije:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča oz. prenos nepremičnine v okviru dedovanja;
• v kolikor gre za prenos nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ali po pogodbi o preužitku;
• če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov;
• če se opravi prenos nepremičnine v postopkih prisilne poravnave obveznih dajatev;
• v primeru prenosa nepremičnine posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju.

Dohodnine od dobička iz kapitala pa ne boste plačali v primeru odsvojitve stanovanja ali stanovanjske hiše (z največ dvema stanovanjema), če ste imeli v nepremičnini (v vaši lasti) stalno prijavljeno prebivališče in ste tam tudi dejansko živeli vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Stalno bivališče boste dokazovali s potrdilom o prijavljenem stalnem bivališču, dejansko bivanje pa s pričami in računi. Ta oprostitev ne velja za celoto ali del nepremičnine, ki je bila uporabljena za dejavnost ali oddana v najem. Dohodnine tudi ne boste plačali za odsvojitev nepremičnine po 15 letih imetništva.

Če boste nepremičnino podarili zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali otroku (lastnemu otroku, posvojencu in pastorku) ali jo neodplačno izročili po izročilni pogodbi, ne bo šlo za neobdavčjiv prenos. Davka pa vam ni potrebno takoj plačati, če boste uspešno uveljavljali odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Odlog je mogoče uveljaviti na podlagi priglasitve pri davčnem organu. Davčna obveznost se bo ugotavljala ob naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine, torej takrat, ko bo obdarjenec odsvojil to podarjeno nepremičnino. Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala za darovalca pa lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi tega kapitala.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo ob njeni pridobitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Od pozitivne davčne osnove se odmeri 25% davek.

Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo v višini seštevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, pri čemer ne smejo preseči pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Vrednost nepremičnine ob pridobitvi je seštevek nabavne vrednosti kapitala (nepremičnine) in stroškov, povezanih z njeno pridobitvijo, kot so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi nepremičnine in
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

V primeru pridobitve nepremičnine z dedovanjem ali darovanjem se kot nabavna vrednost nepremičnine upošteva vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če pa davek ni bil odmerjen, se upošteva primerljiva tržna cena nepremičnine v času pridobitve, ki jo mora zavezanec dokazovati z ustreznimi dokazili.

Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi je v pogodbi navedena vrednost nepremičnine ali pa primerljiva tržna cena ob odsvojitvi, v kolikor pogodbena vrednost ne ustreza vrednosti nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške povezane z odsvojitvijo nepremičnine:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine in
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

Stopnja davka, ki se obračuna na pozitivno davčno osnovo je določena v višini 25 odstotkov in se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje. Stopnja davka je po petih letih imetništva nepremičnine 20 %, po desetih letih imetništva 15 %,  ter po petnajstih letih imetništva 0 %. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po 15 letih imetništva.

Napoved dohodnine mora zavezanec oddati v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala pri davčnem uradu, davčni organ pa izda odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se je prenehal obračunavati po 31. marcu 2020.

Če potrebujete davčno pomoč pri vprašanjih davka na nepremičnine, kontaktirajte naše davčne svetovalce. PAMETNI VPRAŠAJO.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

NOVOSTI ZA MLADOPOROČENCE

15.4.2017 je pričel veljati nov Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Določbe zakona se bodo pričele uporabljati različno, nekatere takoj, nekatere z letom 2018, nekatere pa šele leta 2019.

Dne 1.1.2018 so pričele veljati določbe, ki se nanašajo na sklenitev zakonske zveze. Večina določb o postopku in pogojih za sklenitev zakonske zveze ohranja stare določbe, dodaja pa nove določbe, ki predvsem omogočajo večjo svobodo ženinu in nevesti pri organizaciji in poteku obreda poroke.

• PROSTOR POROKE

Stari družinski zakonik je posebej določal, da se zakonska zveza lahko sklene le v prostorih, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje, ki omogočajo slovesno sklenitev zakonske zveze. Z veljavo novega zakonika se zakonska zveza še vedno lahko sklene v prostorih, ki jih določi načelnik upravne enote, torej v uradnih prostorih. Za te prostore še vedno določena sredstva priskrbi država. Bodoča zakonca pa se lahko odločita, da bosta sklenila zakonsko zvezo na kateremkoli drugem kraju, vendar sta v tem primeru dolžna sama nositi stroške, ki jih organizacija obreda na izbrani lokaciji prinaša. Zakon določa, da lahko upravna enota še vedno zavrne vlogo za sklenite zakonske zveze, če je sklenitev slednje težko izvedljiva.

Zakon še vedno dopušča možnost sklenitve zakonske zveze izven uradnih prostorov in brez posebnega doplačila za bodoča zakonca, ki se ne moreta poročiti v uradnih prostorih. Te okoliščine se ugotavlja za vsak posamezen primer in zakon ne določa, katere okoliščine dopuščajo takšno vrsto sklenitve zakonske zveze.

• PRIČE IN POOBLAŠČENCI

Do 1.1.2018 je bila za veljavno sklenitev zakonske zveze obvezna prisotnost dveh prič – za vsakega bodočega zakonca ena. To je mogoče tudi sedaj, novi zakon pa bodočima zakoncema dopušča, da se odločita za sklenitev zakonske zveze brez prič.

Novosti so tudi pri pooblaščencu za sklepanje zakonske zveze. Stari zakon je izjemoma dopuščal, da se zakonska zveza sklene ob prisotnosti enega bodočega zakonca ter pooblaščenca drugega bodočega zakonca, ki se sklenitve zakonske zveze izjemoma ni mogel udeležiti. Tu je šlo predvsem za primere hude bolezni. Po novem je takšen način sklenitve zakonske zveze nemogoč in morata tako biti prisotna oba bodoča zakonca.

• POSTOPEK SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE

Novi družinski zakonik prinaša novost, da se zakonska zveza lahko sklene pred matičarjem, načelnikom upravne enote ali županom občine, na območju katere se sklepa zakonska zveza.

Novi zakon predvideva tudi dolžnost bodočih zakoncev, da se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere nameravata skleniti zakonsko zvezo. Ob vložitvi prijave ju matičar opozori na pogoje za obstoj in veljavnost zakonske zveze ter na obveznosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze. V prijavi osebi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze.

Bodoča zakonca tudi nista več dolžna prilagati vseh dokazil o njunem stanu ter osebnih podatkih, temveč le dokazila o podatkih, ki jih upravna enota ne more pridobiti iz svojih evidenc (tako na primer ni potrebno več dostavljati rojstnega lista).

Aktualni Družinski zakonik uvaja novosti tudi pri parih, pri katerih je eden tuji državljan. V primeru, da matičar sumi, da želita osebi skleniti zakonsko zvezo samo z namenom, da bi tujec pridobil slovensko državljanstvo, dovoljenje za bivanje ali podobne pravice, se izvede poseben ugotovitveni postopek, preden se izda soglasje za sklenitev zakonske zveze.

• PONOVNA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE OB JUBILEJU

Veljavna zakonodaja ne določa, ob katerih obletnicah poroke je ponovna sklenitev možna, zato gre sklepati, da te omejitve ni in da se lahko zakonca kadarkoli odločita za ponovno sklenitev zakonske zveze. Zakonca se morata tudi v tem primeru prijaviti pri pristojnem matičarju ter poravnati znesek v višini 170 EUR. Tudi ta poročna slovesnost se izvede bodisi pred načelnikom upravne enote oz. od njega pooblaščeno osebo ali pristojnim županom.

Nova zakonodaja na področju sklepanja zakonske zveze se tako, kot rečeno, predvsem usmerja v to, da bodočima zakoncema omogoča organizacijo obreda čimbolj skladno z njunima željama in nazori.

Ne obremenjujte pa se preveč z izbiro prostora poroke ali z izbiro prič, raje se obremenjujte s pravo izbiro partnerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PRAVICE POTNIKA zaradi prepovedi vkrcanja na letalo

Pravice letalskih potnikov v EU ureja Uredba (ES) št. 261/2004, ki določa pravice potnika v primerih, ko pot z letalom ne poteka nemoteno. Dodatno velja le opozoriti, da te pravice pripadajo le potnikom, ki so svojo letalsko karto kupili po javno dostopni ceni in ne velja za tiste, ki so rezervirali celotno potovanje preko agencije, letalo pa je bilo del čarterskega poleta.

Incident ameriške letalske družbe, kjer so njeni uslužbenci potnika na silo odvlekli z letala, saj na letalu ni bilo dovolj sedežev, je ponovno pokazal na potrebo po ureditvi primerov, ko letalske družbe prodajo več letalskih kart, kot je sedežev v letalu (angl. overbooking).

Če se vam zgodi, da naletite na t.i. overbooking ste v skladu z EU zakonodajo upravičeni do odškodnine za nastalo nevšečnost.

Do odškodnine zaradi zavrnitve vkrcanja zaradi prevelikega števila potnikov ste upravičeni le če:

• ste na letališče prišli pravočasno,
• ni prišlo do prepovedi vkrcanja zaradi vaše krivde (npr. neustrezni osebni dokumenti),
• zaradi objektivnih okoliščin vkrcanje ni bilo mogoče.

V primeru prezasedenega leta letalska družba najprej pozove potnike, če se je kateri izmed potnikov pripravljen odreči točno temu letu in pot nadaljevati bodisi kasneje ali na drugi letalski liniji. Letalske družbe običajno tem potnikom ponudijo bodisi manjšo odškodnino ali povrnitev cene letalske karte – odvisno od letalske družbe.

V primeru, da ni prostovoljcev, letalska družba potniku lahko prepove vkrcanje na letalo, vendar je potnik v tem primeru upravičen do odškodnine.

Višina potnikove odškodnine v primeru prepovedi vkrcanja je odvisna od oddaljenosti ciljnega letališča in znaša, kot sledi:

V primeru, da vam letalska družba zagotovi letalski prevoz do cilja, vendar po drugi poti in na ciljno letališče pristanete z 2, 3 ali 4 urno zamudo, se višina zgornje odškodnine zmanjša na pol.

Vaše pravice v primeru prepovedi vkrcanja so odvisne od posamezne situacije.

V primeru, da gre za povezovalni let in hkrati povezan let (ena rezervacija s sočasno prijavo na vse ostale lete), ste upravičeni do odškodnine, če na povezovalni let prispete prepozno.

Če pa gre za povezovalni let in imate ločene rezervacije, niste vedno upravičeni do odškodnine, če se ne morete pravočasno vkrcati na naslednje letalo. Odškodnina vam pripada le, če zaradi prepovedi vkrcanja na letalo, na drugi let zamudite več kot 3 ure. V tem primeru ste upravičeni do odškodnine pri prevozniku zaradi katerega ste zamudili.

Zgoraj smo opisali le najpogostejše primere zavrnitve vkrcanja. Če vas zanima, ali ste upravičeni do odškodnine, poiščite informacije pri naših pravnih svetovalcih.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

SPOZNAJTE SVOJE PRAVICE KOT LETALSKI POTNIK

Uredbo (ES) št. 261/2004 bi moral poznati vsakdo, ki potuje z letalom. Uredba je skupek pravil, ki zavezuje vse letalske družbe, ki letijo iz Evropske unije (EU), v Evropsko unijo in znotraj nje, ne glede na sedež družbe ali namembni kraj leta, vse dokler gre za povezan let z začetnega letališča znotraj EU.

Povezan let je let, ki se kljub morebitnemu prestopanju z enega na drugo letalo šteje za enovit polet in se obravnava tako, kot če bi potnik letel direktno iz začetnega v končno letališče. Na ta način so do pravic upravičeni tudi potniki ki npr. letijo izven EU.

Evropska uredba določa pravice potnikov v naslednjih neljubih primerih:

• zamuda letala,
• zavrnitev vkrcanja proti volji potnika,
• izguba ali uničenje prtljage,
• odpoved leta in
• razporeditev potnika v slabši potovalni razred od tistega, ki ga je plačal.

Ta prispevek se bo osredotočil na zamudo letala. V primeru zamude leta je letalski prevoznik dolžan zagotoviti vse potrebno, da se potniku zmanjšajo nevšečnosti ter da se jih redno obvešča o trenutni situaciji. Dolžan je potnikom svetovati, kako lahko svoje potovanje nadaljujejo tako, da jim bo odpoved leta povzročila kar najmanjše nevšečnosti.

Letalski prevoznik ni vedno dolžan plačati odškodnine ali ponuditi brezplačnega obroka.

Dolžan je le v primeru, ko letalo na cilj prispe z vsaj 3 urno zamudo. Ko letalski prevoznik ugotovi, da bo imelo letalo takšno zamudo, potnike o tem obvesti. Potnike obvesti tudi o razlogih za zamudo letala ter jim ob daljših zamudah ponudi brezplačen obrok, v primerih nočnih letov tudi plača hotel, omogoči telefonske klice,…

Višina odškodnine je odvisna od zračne razdalje med začetnim in ciljnim (direktnim) letališčem. Višino odškodnine, do katere ste upravičeni lahko razberete iz spodnje tabele:

V primeru, da vam letalska družba omogoči pot do cilja po drugi poti, ste upravičeni do polovične odškodnine, če ste na cilj prišli z zamudo 2, 3 ali 4 ure kasneje.

Za določitev oddaljenosti med začetnim in namembnim letališčem se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi odpovedi leta, prispel z zamudo glede na vozni red.

Odškodnino je letalski prevoznik dolžan izplačati v gotovini z nakazilom na transakcijski račun potnika. Vendar velja opozoriti na dejstvo, da letalskemu prevozniku ni potrebno izplačati odškodnine, če je prišlo do zamude oziroma odpovedi leta zaradi okoliščin, na katere prevoznik ni imel vpliva.

Do odškodnine niste upravičeni, če je do zamude prišlo zaradi ekstremnih vremenskih razmer, politične situacije ali drugih podobnih nepričakovanih in izrednih razmer, na katere družba ne more vplivati.

Posebno opozorilo velja tudi za potnike, ki so letalsko karto kupili v sklopu t.i. počitniškega paketa – ti potniki niso upravičeni do nobene od zgornjih odškodnin ali dejanj in je tretma potnikov prepuščen vsaki letalski družbi oziroma potovalni agenciji zase.

V primeru, da ste upravičeni do denarne odškodnine bodite pozorni pri prebiranju obvestil s strani letalskih družb, ki vas bodo zagotovo obvestile o vaših pravicah, vendar bodo slednje zapisane v drobnem tisku, na prvi pogled nepomembni priponki ali na podoben način. Vedno pa so vam na letališču dolžni predložiti Uredbo št. 261/2004 ter vam pojasniti pravice.

Ste v zgornjem primeru prepoznali svojo situacijo? Če ste upravičeni do odškodnine vam jo bomo pomagali iztržiti. Zato ne odlašajte in poiščite pravni nasvet.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PRAVNIKE S PRAVOSODNIM IZPITOM VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, pravnike z opravljenim pravosodnim izpitom.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Pravni SOS

Novela Zakona o dohodnini za normirance 

Objavljena je novela ZDoh-2S, ki normirancem prinaša v letu 2018 določene spremembe, ki naj bi odpravile pomanjkljivosti dosedanjega sistema. Določajo se novi pogoji za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov, na novo se določa maksimalna višina normiranih odhodkov, ki se priznavajo zavezancu in seštevajo se prihodki povezanih oseb za ugotavljanje praga prihodkov za izstop iz normiranosti.

Kljub napovedim, da se bo v večji meri spremenila obdavčitev dohodkov iz dejavnosti, se to ni zgodilo in v letu 2018 boste deležni le določenih sprememb, ki preprečujejo zlorabo tega sistema.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov, se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev, vendar pa se normirancu priznava 40.000 EUR kot maksimalna višina normiranih odhodkov oz. 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

V sistemu normirancev boste lahko poslovali le, če vaše povprečje prihodkov iz dejavnosti, dveh zaporednih predhodnih let ne presega 150.000 EUR letno. Po novem lahko zavezanec ostane normiranec, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov.

Novost v omenjeni noveli je tudi seštevanje prihodkov normiranca s prihodki povezanih oseb pri ugotavljanju praga prihodkov za izstop iz normiranosti. Le v primeru, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja s povezanimi osebami (verižno ustanavljanje zavezancev in prelivanje prihodkov), ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prihodki med povezanimi osebami ne bodo seštevali.

Omenjena novela je aktualna tudi za vse fizične osebe z dejavnostjo, ki bodo v letu 2018 urejale svoj status Airbnb sobodajalca in bodo prepoznale sistem normiranih odhodkov kot davčno najboljšo rešitev. Več o tem si lahko preberete v članku Airbnb – pravni in davčni vidik.

Pravno in davčno pomoč poiščite v našem omrežju pravnih in davčnih nasvetov, s klikom na »Kontaktirajte nas«.

Obveznost razkritja dejanskih lastnikov

Podjetja morajo svoje dejanske lastnike vpisati v novo vzpostavljen register na AJPES-u, kot skrajni rok pa je določen 19. januar 2018. Register dejanskih lastnikov se vzpostavlja na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, zato bo javno dostopen in zlasti uporaben za pooblaščence za preprečevanje pranja denarja, nadzornike in organe pregona kaznivih dejanj.

Za zagotavljanje transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih se torej vzpostavlja nov register dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES in vanj bodo podatke morale vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, tuji skladi, tuje pravne osebe ter subjekti tujega prava, ki jim pri poslovanju nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji. Te obveze pa ne veljajo za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter gospodarske družbe, ki kotirajo na organiziranem trgu, kjer so že zagotovljene ustrezne informacije o lastništvu.

Vpis v register lahko opravi njegov zakoniti zastopnik z ustreznim digitalnim potrdilom ali njegov pooblaščenec, ki pa mora imeti pooblastilo, evidentirano v sistemu e–pooblastil AJPES.

Po definiciji je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Register dejanskih lastnikov bo dostopen javnosti, razen podatkov kot so datum rojstva, davčna številka in državljanstvo dejanskega lastnika.

V prihodnje se načrtuje povezovanje te baze podatkov z drugimi evropskimi državami, s čimer se v širšem evropskem prostoru onemogoča zloraba pravnih oseb za pranje denarja in financiranje terorizma.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.