NOVOSTI ZA MLADOPOROČENCE

15.4.2017 je pričel veljati nov Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Določbe zakona se bodo pričele uporabljati različno, nekatere takoj, nekatere z letom 2018, nekatere pa šele leta 2019.

Dne 1.1.2018 so pričele veljati določbe, ki se nanašajo na sklenitev zakonske zveze. Večina določb o postopku in pogojih za sklenitev zakonske zveze ohranja stare določbe, dodaja pa nove določbe, ki predvsem omogočajo večjo svobodo ženinu in nevesti pri organizaciji in poteku obreda poroke.

• PROSTOR POROKE

Stari družinski zakonik je posebej določal, da se zakonska zveza lahko sklene le v prostorih, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje, ki omogočajo slovesno sklenitev zakonske zveze. Z veljavo novega zakonika se zakonska zveza še vedno lahko sklene v prostorih, ki jih določi načelnik upravne enote, torej v uradnih prostorih. Za te prostore še vedno določena sredstva priskrbi država. Bodoča zakonca pa se lahko odločita, da bosta sklenila zakonsko zvezo na kateremkoli drugem kraju, vendar sta v tem primeru dolžna sama nositi stroške, ki jih organizacija obreda na izbrani lokaciji prinaša. Zakon določa, da lahko upravna enota še vedno zavrne vlogo za sklenite zakonske zveze, če je sklenitev slednje težko izvedljiva.

Zakon še vedno dopušča možnost sklenitve zakonske zveze izven uradnih prostorov in brez posebnega doplačila za bodoča zakonca, ki se ne moreta poročiti v uradnih prostorih. Te okoliščine se ugotavlja za vsak posamezen primer in zakon ne določa, katere okoliščine dopuščajo takšno vrsto sklenitve zakonske zveze.

• PRIČE IN POOBLAŠČENCI

Do 1.1.2018 je bila za veljavno sklenitev zakonske zveze obvezna prisotnost dveh prič – za vsakega bodočega zakonca ena. To je mogoče tudi sedaj, novi zakon pa bodočima zakoncema dopušča, da se odločita za sklenitev zakonske zveze brez prič.

Novosti so tudi pri pooblaščencu za sklepanje zakonske zveze. Stari zakon je izjemoma dopuščal, da se zakonska zveza sklene ob prisotnosti enega bodočega zakonca ter pooblaščenca drugega bodočega zakonca, ki se sklenitve zakonske zveze izjemoma ni mogel udeležiti. Tu je šlo predvsem za primere hude bolezni. Po novem je takšen način sklenitve zakonske zveze nemogoč in morata tako biti prisotna oba bodoča zakonca.

• POSTOPEK SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE

Novi družinski zakonik prinaša novost, da se zakonska zveza lahko sklene pred matičarjem, načelnikom upravne enote ali županom občine, na območju katere se sklepa zakonska zveza.

Novi zakon predvideva tudi dolžnost bodočih zakoncev, da se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere nameravata skleniti zakonsko zvezo. Ob vložitvi prijave ju matičar opozori na pogoje za obstoj in veljavnost zakonske zveze ter na obveznosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze. V prijavi osebi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze.

Bodoča zakonca tudi nista več dolžna prilagati vseh dokazil o njunem stanu ter osebnih podatkih, temveč le dokazila o podatkih, ki jih upravna enota ne more pridobiti iz svojih evidenc (tako na primer ni potrebno več dostavljati rojstnega lista).

Aktualni Družinski zakonik uvaja novosti tudi pri parih, pri katerih je eden tuji državljan. V primeru, da matičar sumi, da želita osebi skleniti zakonsko zvezo samo z namenom, da bi tujec pridobil slovensko državljanstvo, dovoljenje za bivanje ali podobne pravice, se izvede poseben ugotovitveni postopek, preden se izda soglasje za sklenitev zakonske zveze.

• PONOVNA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE OB JUBILEJU

Veljavna zakonodaja ne določa, ob katerih obletnicah poroke je ponovna sklenitev možna, zato gre sklepati, da te omejitve ni in da se lahko zakonca kadarkoli odločita za ponovno sklenitev zakonske zveze. Zakonca se morata tudi v tem primeru prijaviti pri pristojnem matičarju ter poravnati znesek v višini 170 EUR. Tudi ta poročna slovesnost se izvede bodisi pred načelnikom upravne enote oz. od njega pooblaščeno osebo ali pristojnim županom.

Nova zakonodaja na področju sklepanja zakonske zveze se tako, kot rečeno, predvsem usmerja v to, da bodočima zakoncema omogoča organizacijo obreda čimbolj skladno z njunima željama in nazori.

Ne obremenjujte pa se preveč z izbiro prostora poroke ali z izbiro prič, raje se obremenjujte s pravo izbiro partnerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PRAVICE POTNIKA zaradi prepovedi vkrcanja na letalo

Pravice letalskih potnikov v EU ureja Uredba (ES) št. 261/2004, ki določa pravice potnika v primerih, ko pot z letalom ne poteka nemoteno. Dodatno velja le opozoriti, da te pravice pripadajo le potnikom, ki so svojo letalsko karto kupili po javno dostopni ceni in ne velja za tiste, ki so rezervirali celotno potovanje preko agencije, letalo pa je bilo del čarterskega poleta.

Incident ameriške letalske družbe, kjer so njeni uslužbenci potnika na silo odvlekli z letala, saj na letalu ni bilo dovolj sedežev, je ponovno pokazal na potrebo po ureditvi primerov, ko letalske družbe prodajo več letalskih kart, kot je sedežev v letalu (angl. overbooking).

Če se vam zgodi, da naletite na t.i. overbooking ste v skladu z EU zakonodajo upravičeni do odškodnine za nastalo nevšečnost.

Do odškodnine zaradi zavrnitve vkrcanja zaradi prevelikega števila potnikov ste upravičeni le če:

• ste na letališče prišli pravočasno,
• ni prišlo do prepovedi vkrcanja zaradi vaše krivde (npr. neustrezni osebni dokumenti),
• zaradi objektivnih okoliščin vkrcanje ni bilo mogoče.

V primeru prezasedenega leta letalska družba najprej pozove potnike, če se je kateri izmed potnikov pripravljen odreči točno temu letu in pot nadaljevati bodisi kasneje ali na drugi letalski liniji. Letalske družbe običajno tem potnikom ponudijo bodisi manjšo odškodnino ali povrnitev cene letalske karte – odvisno od letalske družbe.

V primeru, da ni prostovoljcev, letalska družba potniku lahko prepove vkrcanje na letalo, vendar je potnik v tem primeru upravičen do odškodnine.

Višina potnikove odškodnine v primeru prepovedi vkrcanja je odvisna od oddaljenosti ciljnega letališča in znaša, kot sledi:

V primeru, da vam letalska družba zagotovi letalski prevoz do cilja, vendar po drugi poti in na ciljno letališče pristanete z 2, 3 ali 4 urno zamudo, se višina zgornje odškodnine zmanjša na pol.

Vaše pravice v primeru prepovedi vkrcanja so odvisne od posamezne situacije.

V primeru, da gre za povezovalni let in hkrati povezan let (ena rezervacija s sočasno prijavo na vse ostale lete), ste upravičeni do odškodnine, če na povezovalni let prispete prepozno.

Če pa gre za povezovalni let in imate ločene rezervacije, niste vedno upravičeni do odškodnine, če se ne morete pravočasno vkrcati na naslednje letalo. Odškodnina vam pripada le, če zaradi prepovedi vkrcanja na letalo, na drugi let zamudite več kot 3 ure. V tem primeru ste upravičeni do odškodnine pri prevozniku zaradi katerega ste zamudili.

Zgoraj smo opisali le najpogostejše primere zavrnitve vkrcanja. Če vas zanima, ali ste upravičeni do odškodnine, poiščite informacije pri naših pravnih svetovalcih.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

SPOZNAJTE SVOJE PRAVICE KOT LETALSKI POTNIK

Uredbo (ES) št. 261/2004 bi moral poznati vsakdo, ki potuje z letalom. Uredba je skupek pravil, ki zavezuje vse letalske družbe, ki letijo iz Evropske unije (EU), v Evropsko unijo in znotraj nje, ne glede na sedež družbe ali namembni kraj leta, vse dokler gre za povezan let z začetnega letališča znotraj EU.

Povezan let je let, ki se kljub morebitnemu prestopanju z enega na drugo letalo šteje za enovit polet in se obravnava tako, kot če bi potnik letel direktno iz začetnega v končno letališče. Na ta način so do pravic upravičeni tudi potniki ki npr. letijo izven EU.

Evropska uredba določa pravice potnikov v naslednjih neljubih primerih:

• zamuda letala,
• zavrnitev vkrcanja proti volji potnika,
• izguba ali uničenje prtljage,
• odpoved leta in
• razporeditev potnika v slabši potovalni razred od tistega, ki ga je plačal.

Ta prispevek se bo osredotočil na zamudo letala. V primeru zamude leta je letalski prevoznik dolžan zagotoviti vse potrebno, da se potniku zmanjšajo nevšečnosti ter da se jih redno obvešča o trenutni situaciji. Dolžan je potnikom svetovati, kako lahko svoje potovanje nadaljujejo tako, da jim bo odpoved leta povzročila kar najmanjše nevšečnosti.

Letalski prevoznik ni vedno dolžan plačati odškodnine ali ponuditi brezplačnega obroka.

Dolžan je le v primeru, ko letalo na cilj prispe z vsaj 3 urno zamudo. Ko letalski prevoznik ugotovi, da bo imelo letalo takšno zamudo, potnike o tem obvesti. Potnike obvesti tudi o razlogih za zamudo letala ter jim ob daljših zamudah ponudi brezplačen obrok, v primerih nočnih letov tudi plača hotel, omogoči telefonske klice,…

Višina odškodnine je odvisna od zračne razdalje med začetnim in ciljnim (direktnim) letališčem. Višino odškodnine, do katere ste upravičeni lahko razberete iz spodnje tabele:

V primeru, da vam letalska družba omogoči pot do cilja po drugi poti, ste upravičeni do polovične odškodnine, če ste na cilj prišli z zamudo 2, 3 ali 4 ure kasneje.

Za določitev oddaljenosti med začetnim in namembnim letališčem se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi odpovedi leta, prispel z zamudo glede na vozni red.

Odškodnino je letalski prevoznik dolžan izplačati v gotovini z nakazilom na transakcijski račun potnika. Vendar velja opozoriti na dejstvo, da letalskemu prevozniku ni potrebno izplačati odškodnine, če je prišlo do zamude oziroma odpovedi leta zaradi okoliščin, na katere prevoznik ni imel vpliva.

Do odškodnine niste upravičeni, če je do zamude prišlo zaradi ekstremnih vremenskih razmer, politične situacije ali drugih podobnih nepričakovanih in izrednih razmer, na katere družba ne more vplivati.

Posebno opozorilo velja tudi za potnike, ki so letalsko karto kupili v sklopu t.i. počitniškega paketa – ti potniki niso upravičeni do nobene od zgornjih odškodnin ali dejanj in je tretma potnikov prepuščen vsaki letalski družbi oziroma potovalni agenciji zase.

V primeru, da ste upravičeni do denarne odškodnine bodite pozorni pri prebiranju obvestil s strani letalskih družb, ki vas bodo zagotovo obvestile o vaših pravicah, vendar bodo slednje zapisane v drobnem tisku, na prvi pogled nepomembni priponki ali na podoben način. Vedno pa so vam na letališču dolžni predložiti Uredbo št. 261/2004 ter vam pojasniti pravice.

Ste v zgornjem primeru prepoznali svojo situacijo? Če ste upravičeni do odškodnine vam jo bomo pomagali iztržiti. Zato ne odlašajte in poiščite pravni nasvet.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PRAVNIKE S PRAVOSODNIM IZPITOM VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, pravnike z opravljenim pravosodnim izpitom.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Pravni SOS

Novela Zakona o dohodnini za normirance 

Objavljena je novela ZDoh-2S, ki normirancem prinaša v letu 2018 določene spremembe, ki naj bi odpravile pomanjkljivosti dosedanjega sistema. Določajo se novi pogoji za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov, na novo se določa maksimalna višina normiranih odhodkov, ki se priznavajo zavezancu in seštevajo se prihodki povezanih oseb za ugotavljanje praga prihodkov za izstop iz normiranosti.

Kljub napovedim, da se bo v večji meri spremenila obdavčitev dohodkov iz dejavnosti, se to ni zgodilo in v letu 2018 boste deležni le določenih sprememb, ki preprečujejo zlorabo tega sistema.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov, se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev, vendar pa se normirancu priznava 40.000 EUR kot maksimalna višina normiranih odhodkov oz. 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

V sistemu normirancev boste lahko poslovali le, če vaše povprečje prihodkov iz dejavnosti, dveh zaporednih predhodnih let ne presega 150.000 EUR letno. Po novem lahko zavezanec ostane normiranec, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov.

Novost v omenjeni noveli je tudi seštevanje prihodkov normiranca s prihodki povezanih oseb pri ugotavljanju praga prihodkov za izstop iz normiranosti. Le v primeru, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja s povezanimi osebami (verižno ustanavljanje zavezancev in prelivanje prihodkov), ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prihodki med povezanimi osebami ne bodo seštevali.

Omenjena novela je aktualna tudi za vse fizične osebe z dejavnostjo, ki bodo v letu 2018 urejale svoj status Airbnb sobodajalca in bodo prepoznale sistem normiranih odhodkov kot davčno najboljšo rešitev. Več o tem si lahko preberete v članku Airbnb – pravni in davčni vidik.

Pravno in davčno pomoč poiščite v našem omrežju pravnih in davčnih nasvetov, s klikom na »Kontaktirajte nas«.

Obveznost razkritja dejanskih lastnikov

Podjetja morajo svoje dejanske lastnike vpisati v novo vzpostavljen register na AJPES-u, kot skrajni rok pa je določen 19. januar 2018. Register dejanskih lastnikov se vzpostavlja na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, zato bo javno dostopen in zlasti uporaben za pooblaščence za preprečevanje pranja denarja, nadzornike in organe pregona kaznivih dejanj.

Za zagotavljanje transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih se torej vzpostavlja nov register dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES in vanj bodo podatke morale vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, tuji skladi, tuje pravne osebe ter subjekti tujega prava, ki jim pri poslovanju nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji. Te obveze pa ne veljajo za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter gospodarske družbe, ki kotirajo na organiziranem trgu, kjer so že zagotovljene ustrezne informacije o lastništvu.

Vpis v register lahko opravi njegov zakoniti zastopnik z ustreznim digitalnim potrdilom ali njegov pooblaščenec, ki pa mora imeti pooblastilo, evidentirano v sistemu e–pooblastil AJPES.

Po definiciji je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Register dejanskih lastnikov bo dostopen javnosti, razen podatkov kot so datum rojstva, davčna številka in državljanstvo dejanskega lastnika.

V prihodnje se načrtuje povezovanje te baze podatkov z drugimi evropskimi državami, s čimer se v širšem evropskem prostoru onemogoča zloraba pravnih oseb za pranje denarja in financiranje terorizma.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kakšna je osnovna razlika med konkurenčno klavzulo in konkurenčno prepovedjo

Tako konkurenčna prepoved kot konkurenčna klavzula definirata eno pomembnejših delavčevih dolžnosti – da ne konkurira svojemu delodajalcu (t.i prepoved konkurence). V nadaljevanju podajamo osnovne razlike med njima, ki izhajajo iz časa njune veljavnosti, pogojev veljavnosti in njune obličnosti.

Konkurenčno prepoved definira 39. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Delavec ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti na noben način, z nobenim pogodbenim razmerjem, niti ne na črno. Konkurenčna prepoved velja za vse zaposlene, tudi če delodajalec tega ne vključi v pogodbo o zaposlitvi.

V primeru, da prekršite konkurenčno prepoved, vas lahko delodajalec tudi odpusti, od vas pa lahko terja tudi povrnitev škode.

Konkurenčno klavzulo pa ureja 40. – 42. člen ZDR-1, ki je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, pogodbeno urejena med zaposlenim in delodajalcem in velja za čas po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu. Tako lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, če delavec pri svojem delu ali v zvezi s svojim delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Konkurenčna klavzula mora biti nujno sklenjena v pisni obliki, drugače ne velja.

Dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, vendar ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. ZDR-1 namreč določa, da mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo, če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča delavcu pridobivati zaslužek, ki je primerljiv delavčevi prejšnji plači.

Za veljavnost konkurenčne klavzule je nujna določitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Če ta v pogodbi ni določena, konkurenčna klavzula ne velja.

Konkurenčna klavzula se lahko sklepa tudi v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, predvsem v pogodbah za vodilne delavce, poslovodne osebe, prokurista ali v pogodbah za določen čas za opravljanje projektna dela.

V kolikor delavec ne spoštuje dogovorjene konkurenčne klavzule, se običajno v pogodbi o zaposlitvi določi tudi pravica delodajalca za povrnitev ugotovljene škode ali pa pogodbena kazen za nespoštovanje le te. Običajno je v pogodbah o zaposlitvi tudi navedena možnost, da se lahko delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule ali njenem skrajšanju.

Se vam postavljajo dodatna vprašanja v zvezi z konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo v vaši pogodbi o zaposlitvi? Se sprašujete ali vaša popoldanska dejavnost pomeni kršenje konkurenčne prepovedi?

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Vaše pravice ob zamudi ali odpovedi avtobusnega prevoza

Pravice potnikov v avtobusnem prometu v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.2.2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004.

Splošne pravice potnikov linijskega avtobusnega prevoza v EU

Evropska zakonodaja potnikom avtobusnega prometa po celotnem ozemlju EU zagotavlja enake pravice. Zgornja uredba ureja linijski avtobusni promet (torej ne vključuje avtobusnih prevozov v režiji potovalnih agencij in ostalih organizacij ali ljudi) na dolgih razdaljah, to je vsaj 250km.

Uredba določa, da mora biti cena in ostali pogoji za posamezen linijski prevoz enaki za vse potnike (nediskriminacija glede na narodnost). Dalje določa, nediskriminatorno obravnavo invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, kar velja predvsem za postaje, vendar zajema tudi sama prevozna sredstva. Če oseba z zmanjšano mobilnostjo za potovanje potrebuje spremljevalca, mora slednji potovati brezplačno.

Posebno gre opozoriti, da Uredba dovoljuje državam EU, da iz pravic, ki jih določa Uredba izvzamejo linijske proge, kjer večji del prometa poteka zunaj EU, čeprav sta začetek in cilj potovanja potnika v državi članici. Zato velja pri nakupu avtobusne karte še posebna previdnost.

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi linijskega avtobusnega prevoza v EU

Vsak potnik ima med čakanjem na avtobus, ki zamuja (ali je odpovedan), pravico do ustreznih in pravočasnih informacij. V nekaterih primerih so potniki upravičeni do odškodnine oziroma povračila denarja za vozovnico, kot prikazuje spodnja tabela:

Dodatni primeri, ko so potniki upravičeni do odškodnine

Potniki so v posebnih primerih upravičenih do dodatne odškodnine, vendar zakonodaja ne določa fiksnega zneska in sicer v naslednjih primerih:

• poškodba v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250 km;
• smrt potnika v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250km – do odškodnine so upravičeni njegovi dediči;
• poškodba ali izguba prtljage in drugih predmetov bodisi tekom vožnje bodisi v prometni nesreči – v obeh primerih to velja za poti daljše od 250 km.

Kje uveljaviti svoje pravice?

Pritožbo in zahtevek za izplačilo odškodnine najprej naslovite na prevozno družbo, s katero ste potovali oziroma pri kateri ste kupili vozovnico. Za uveljavljanje svojih pravic imate 3 mesece časa od nastanka neljubega dogodka. Prevozniška družba se mora na vašo pritožbo oziroma zahtevek odzvati v roku 1 meseca od prejetja vašega zahtevka ter najkasneje v 3 mesecih po prejemu zahtevka tudi dokončno odločiti.

Če z dogovorom oziroma odločitvijo avtobusnega prevoznika niste zadovoljni, se lahko obrnete na neodvisni pristojni nacionalni organ za reševanje pritožb in zahtevkov avtobusnega prometa. V Sloveniji je to Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana. Seznam organov v vsaki državi članici EU najdete na spodnji povezavi:

https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/themes/passengers/road/doc/2011_0181_national_enforcement_bodies.pdf

Kontaktirajte nas, naši strokovnjaki vam bomo pomagali tekom celotnega postopka uveljavljanja pravic oziroma bodo na podlagi vašega pooblastila v vašem imenu uveljavljali vaše pravice.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Sestavine kupoprodajne pogodbe za stanovanje in vzorec pogodbe

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino se mora skleniti v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Poleg tega pa mora vsebovati še sestavine kot na primer navedbo, kdo sta pogodbeni stranki, predmet pogodbe, ki mora biti določen oziroma določljiv, ceno, datum sklenitve pogodbe, navedbo morebitnih pogojev ter sankcije za neizpolnitev pogodbe ter določitev morebitnih zavarovanj za izpolnitev pogodbe (npr. določitev are).

Za vas smo pripravili vzorec kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, ki vam bo v pomoč, v vašem primeru. Naj vas še opozorimo, da sama sklenitev in izpolnitev prodajne pogodbe še ne pomeni tudi prenosa lastništva. Za to je potrebna še t.i. intabulacijska klavzula. Se želite prepričati ali je vaša pogodba skladna z veljavno zakonodajo? Kontaktirajte nas in naši pravni strokovnjaki vam bodo priskočili na pomoč.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kupoprodajna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS

Spremembe pri napotitvi delavcev v tujino

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS) se začne uporabljati s 1.1.2018. Določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici EU ter hkrati pogoje kako lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v drugi članici EU, začasno opravljajo storitve v Sloveniji. Omenjeni zakon velja tudi za primere začasnega opravljanja storitev v državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz njih. Ne uporablja pa se za primer običajnega opravljanja dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU ter za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.

V zakonu se pod pojmom čezmejnega izvajanja storitev razume zgoraj omenjeno dejavnost delodajalca ali samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, ki se opravlja začasno, pri čemer se ohranja vključitev v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec ali samozaposlena oseba sedež.

Slovenski delodajalec lahko to čezmejno storitev opravlja samo, če izpolnjuje nekatere pogoje in sicer, da običajno opravlja dejavnost v Sloveniji, ne krši delovnopravne zakonodaje, izvaja storitev v okviru svoje registrirane dejavnosti ter napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve.

Zakon tudi podrobneje opredeljuje izpolnjevanje posameznih pogojev ter obveznosti delodajalca, ki mora pod kazensko in materialno odgovornostjo izjaviti, da v Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

Delodajalec mora v času napotitve delavca v tujino zagotavljati pravice v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali drugih aktov s splošno veljavnostjo oz. veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki velja v državi napotitve. V tem primeru govorimo o spoštovanju delovnega časa, odmorov, počitka, nočnega dela, minimalnega letnega dopusta, plače, varnosti in zdravja pri del, posebnega varstva delavcev in zagotavljanja enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Delodajalec oziroma samozaposlena oseba mora pred pričetkom izvajanja storitve pridobiti potrdilo A1, ki potrjuje, da se za napotenega delavca še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec oz. samozaposlena oseba sedež.

Potrdilo A1 pridobite preko ZZZS, ki poleg izdaje in razveljavitve A1, nudi tudi administrativno pomoč. Delodajalec in napoteni delavec morata ZZZS obveščati o spremembah glede napotitve, če napotitev sploh ni bila izvedena ali je bila predčasno zaključena.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev ureja tudi pogoje za izdajo potrdila A1, njegov postopek ter podrobneje določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev in tujih samozaposlenih oseb v Sloveniji.

Posebej vas opozarjamo na subsidiarno odgovornost pogodbenika v prvem odstavku in uporabnika storitve v tretjem odstavku 16. člena, v primeru neizplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.