KAJ TO POMENI ZA VAS?

V preteklem tednu je kolegij predsednika državnega zbora razširil dnevni red izredne seje, ki bo v prihajajočem tednu, nanj pa ni uvrstil predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki v slovensko zakonodajo prenaša Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, bolj znano pod kratico GDPR.

Uredba, ki je bila sicer sprejeta že v letu 2016, se prične uporabljati 25. maja 2018. Velja za vse družbe v Sloveniji, ne glede na velikost ali dejavnost, s katero se ukvarja. V Sloveniji sedaj že velja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), vendar je pripravljen predlog dopolnjene verzije zakona, z namenom uskladitve z GDPR.

Čeprav ZVOP-2 po vsej verjetnosti ne bo sprejet pravočasno, pa slovenska podjetja zavezujejo določbe GDPR, s katerimi morajo biti družbe usklajene do 25.5.2018.

Kaj to pomeni za povprečno malo podjetje v Sloveniji?

Čeprav morda ZVOP-2 res ne bo sprejet do 25.5.2018, vam uskladitev ne uide, časa za uskladitev pa ni več veliko.

GDPR je ogrodje, na podlagi katerega bo sprejeta slovenska zakonodaja.

Predlagamo vam, da najprej preverite obseg obdelave osebnih podatkov in namene popišete in preverite ali za tovrstno obdelavo osebnih podatkov potrebujete dovoljenje vaših strank. Če vodite oziroma obdelujete osebne podatke zaradi zakonskih zahtev ali zato, da lahko izvajate svojo storitev, potem za to ne potrebujete soglasja vaše stranke.

Preverite tudi kakšne vrste osebnih podatkov obdelujete. Če so podatki še posebno občutljivi podatki, ste dolžni spoštovati določbe o obdelavi takšnih podatkov. V primeru, da se obdeluje večje količine osebnih podatkov, pa ste dolžni imenovati tudi pooblaščenca za varstvo podatkov (ang. Data protection officer ali DPO), ki bo spremljal skladnost vaših obdelav z veljavno zakonodajo, odgovarjal na vprašanja in zahtevke vaših strank, kakor tudi sodeloval z informacijskim pooblaščencem.

Še posebno pomemben pa je GDPR za podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov za namene trženja. Posameznik mora biti obveščen, o temu, da se njegove podatke obdeluje, strinjati pa se mora tudi  z vsemi nameni razen z neposrednim trženjem, ki ga bo slovenska zakonodaja dodala med oblike obdelave osebnih podatkov, ki jih zakonodaja dovoljuje brez izrecnega soglasja posameznika. Posameznik mora izraziti eksplicitno strinjanje z vsakim načinom obdelave osebnih podatkov.

Morate v družbi sprejeti tudi nove pravilnike?

GDPR predvideva tudi uvedbo nekaterih novih postopkov v družbi. Tovrstne postopke družba ureja z internimi akti. Ob najavi informacijskega pooblaščenca je to tudi prva dokumentacija, ki mu jo je potrebno predložiti.

Moramo biti pozorni še na kaj drugega?

Obseg pomembnih sprememb je odvisen predvsem od obsega obdelave osebnih podatkov, ki jih vaša družba obdeluje. Predlagamo, da spremljate spletno stran Informacijskega pooblaščenca (POVEZAVA: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/), preberete samo uredbo GDPR (POVEZAVA: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL ) in seveda spremljate zadnje verzije ZVOP-2 (POVEZAVA: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8701 )

Za vas lahko pripravimo vse potrebne pravilnike, analizo dejanskega stanja ter analizo odstopanj ter vam predlagamo naslednje korake, ki jih morate še opraviti pred 25.5.2018. Kontaktirajte nas na info@pravnisos.si ali 051 368 812.

OSNOVNE RAZLIKE MED NAŠTETIMI VRSTAMI POGODB

Ob delitvi premoženja se pogosto soočamo s tem, katera oblika pogodbe bi bila najprimernejša v vsaki posamezni situaciji, kakor tudi, kakšne pravice ima vsaka pogodbena stranka, v primeru, da se odloči za podpis takšne pogodbe.

V nadaljevanju predstavljamo 4 različne vrste pogodb, ki so vezane na razdelitev premoženja v različnih življenjskih obdobjih ali življenjskih situacijah.

• DARILNA POGODBA

Z darilno pogodbo se DAROVALEC zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti OBDARJENCA. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Poznamo več vrst daril, kot recimo mešana darila (za darilo se šteje samo presegajoča vrednost, ki je obdarovalec ni bil dolžen podariti obdarjencu), občasne izpolnitve (te prenehajo z darovalčevo smrtjo) ali darilo iz hvaležnosti. Različne vrste darilnih pogodb ureja Obligacijski zakonik.

Pisnost pri darilni pogodbi se zahteva le, ko obdarovalec obdarovancu ne izroči darila takoj. V takšni pogodbi se tako na primer določijo roki, morebitni pogoji in ostale podrobnosti vsakega posameznega pogodbenega razmerja. Posebna oblika je določena v primeru, ko gre za darilo za primer smrti, kjer je takšna darilna pogodba veljavna le, če je sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pomembno je opozoriti tudi, da lahko obdarovalec po tem, ko se mu rodi otrok prekliče darilno pogodbo (preklic zaradi kasneje rojenega otroka, ko pred obdaritvijo ni imel otrok), kar ima za posledico, da mora obdarjenec vrniti darilo, če pa obdarjenec še ni prejel darila, mu pravica do darila preneha.

Obdarjenec je dolžan vrniti darilo tudi v nekaterih drugih življenjskih situacijah, kot na primer v primeru razveze zakonske zveze, če gre za nesorazmerno veliko darilo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic pogodbe. Pravici do preklica se darovalec ne more odpovedati.

• POGODBA O RAZDELITVI IN IZROČITVI PREMOŽENJA
  

Z izročilno pogodbo se IZROČITELJ zaveže, da bo izročil (in razdelil) svoje premoženje svojim POTOMCEM, POSVOJENCEM TER NJIHOVIM POTOMCEM.

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Takšna pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo čisto vsi izročiteljevi (bodoči) dediči. V primeru, da v času pred izročitvijo kakšen potomec (torej bodoči dedič) ni dal privolitve, jo lahko da naknadno, v isti obliki. Če potomec, ki se z razdelitvijo in izročitvijo ni strinjal, umre še pred izročiteljem, ne da bi zapustil svoje potomce ali pa se ti potomci odpovejo dedovanju, prvotna Pogodba o razdelitvi in izročitvi ostane v veljavi, tudi če umrli dedič ni dal soglasja.

Zelo pomembno je, da izročitelj lahko razdeli samo svoje sedanje premoženje – torej premoženje, ki ga ima na dan podpisa Pogodbe. Pogodba o izročitvi in razdelitvi ne sme obsegati tudi premoženja, ki ga bo izročitelj imel ali bi ga lahko imel v prihodnje, oziroma ob smrti. To premoženje se bo med dediče razdelilo skladno s pravili dednega prava oziroma skladno z oporoko umrlega.

V primeru, ko eden izmed dedičev ni dal privoljenja, kot je opisano zgoraj, se šteje, da je del, ki bi sicer pripadal dediču, ki se ni strinjal s Pogodbo, kot darilo ostalim dedičem in se ta del obravnava tako kot ostala darila, ki jih umrli podari dedičem še za časa življenja (natančneje o dedovanju v drugem prispevku).

Izročitelj lahko prekliče Pogodbo o razdelitvi in izročitvi zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe potomec do izročitelja obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi slednji premoženje obdržal. Izročitelj lahko prekliče Pogodbo tudi, če je bilo v pogodbi dogovorjeno njegovo preživljanje (ali preživljanje koga drugega) in prejemnik ne izpolnjuje tega dogovora.

• POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se PREŽIVLJALEC zaveže, da bo preživljal PREŽIVLJANCA. Preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (ali katere druge premičnine, če so le te naštete v sami pogodbi), s tem da mu bodo te nepremičnine izročene šele ob smrti preživljanca.

Sem spadajo tudi pogodbe, s katerimi se pogodbeni stranki dogovorita, da bosta živeli skupaj, pri čemer bo ena stranka skrbela za drugo, jo varovala, obdelovala posestvo, po njegovi smrti poskrbela za pogreb itd. oskrbovanec pa obljubi, da bo ob smrti zapustil oskrbovalcu premoženje, ki je določeno v takšni pogodbi. Pogodbeni stranki se lahko v pogodbi dogovorita, da oskrbovanec oziroma preživljanec po sklenitvi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju za časa življenja ne sme prodati/podariti/odtujiti nepremičnine, ki jo je preživljavcu obljubil.

Pomemben aspekt veljavnosti takšne pogodbe je predvsem negotovost kdaj bo preživljanec umrl. V primeru, da je mogoče dokaj natančno določiti kdaj bo preživljanec umrl bo sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve take pogodbe.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju se lahko kadarkoli razdre, tudi, ko se že izpolnjuje in sicer sporazumno. Pogodbo se lahko vedno razveže tudi, ko ena od pogodbenih strank ne izpolnjuje svojih dolžnosti. V primeru, da obe pogodbeni stranki živita skupaj in se tekom izvajanja pogodbe njuni odnosi tako poslabšajo, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva od sodišča, da tako pogodbo razveže. Pogodbeni stranki lahko od sodišča zahtevata novo ureditev razmerja ali razvezo pogodbe tudi, ko so se tekom izvajanja pogodbe razmere za izpolnjevanje tako spremenile, da je njihovo izvajanje zelo otežkočeno.

Če preživljalec umre, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na njegove dediče. Če ti privolijo, da se pogodba še naprej izvaja, se ta izvaja dalje, v nasprotnem primeru, ko se izjavijo da ne želijo izvajati pogodbe, se Pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže in dediči nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če pa zakonec in ostali dediči ne morejo prevzeti izvajanja te pogodbe, lahko zahtevajo odškodnino za prejšnje preživljanje (sodišče presodi kolikšna odškodnina pripada v vsakem posameznem primeru).

• POGODBA O PREUŽITKU

S pogodbo o preužitku se PREUŽITKAR zavezuje, da bo na PREVZEMNIKA prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju (ali komu drugemu, ki se ga določi v pogodbi) do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Dajatve in storitve, ki se lahko dogovorijo v takšni pogodbi so na primer občasne denarne dajatve, nudenje življenjskih potrebščin, zagotovitev stanovanjskega prostora, prepustitev uporabe določenega zemljišča, itd…

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Tudi pri Pogodbi o preužitku igra pri veljavnosti pogodbe veliko vlogo element nepredvidljivosti, kdaj bo preužitkar umrl. Tako kot v zgornjem primeru, bo lahko tudi v tem primeru sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve tovrstne pogodbe.

V primeru, da prevzemnik nepremičnine le-to odsvoji, je novi pridobitelj nepremičnine še vedno odgovoren preužitkarju (ali drugi osebi, ki je določena v pogodbi), če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo.

Pogodba se lahko razdre in sicer v primeru, ko obe pogodbeni stranki živita skupaj in se njuno medsebojno razmerje tako omaje, da je skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva razvezo pogodbe. Razvezo lahko stranka zahteva tudi, ko nasprotna stranka ne spoštuje dolžnosti, ki jih nalaga Pogodba o preužitku, ki sta jo stranki podpisali.

POVZETEK

V izogib kasnejšim sporom med obdarjenci, zakonci, dediči in ostalimi udeleženimi priporočamo, da se pred sklenitvijo posamezne od zgornjih pogodb pogovorite tako s pravnim kot tudi z davčnim strokovnjakom, ki vam bo pojasnil vaše pravice in dolžnosti ter posledice sklenitve vsake od zgornjih pogodb.

Za dodatne informacije, pravi ali davčni nasvet nas kontaktirajte na 051 368 812 ali info@pravnisos.si. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Sprememba delovnega mesta zaradi tveganj za nosečnico

Starševsko varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji. Slednja posebno pozornost namenja varstvu nosečnic na delovnem mestu. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva, postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1). Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Delodajalec pa je dolžan delavki takoj, ko ga seznani z nosečnostjo omogočiti posebno varstvo.

Ta prispevek se bo osredotočil na

OPRAVLJANJE DELA NOSEČNICE NA DELOVNEM MESTU

Zato, da noseči delavki pripadajo pravice s področja varstva noseče delavke, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izve. Delodajalec pa mora delavki takoj, ko je seznanjen z nosečnostjo, omogočiti vse pravice, ki jih določa delavnopravna zakonodaja.

ZDR-1 noseči delavki omogoča naslednje pravice:

• 183. člen ZDR-1

»V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.«

• 184. člen ZDR – 1

»(1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom.

(2) Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka.

(3) Če delavka opravlja delo po prvem ali drugem odstavku tega člena, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo in ima pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.

(4) Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona…«

• 185/2. člen ZDR – 1

»…Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.«

Kot izhaja iz izbranih določb Zakona o delovnih razmerjih mora biti noseča delavka deležna posebnega varstva s strani svojega delodajalca.

Za to, da lahko delavka uveljavlja svoje pravice, mora o svoji nosečnosti nemudoma obvestiti svojega delodajalca, ki ji mora takoj omogočiti način dela, kot ga določa zakonodaja. Noseča delavka tako ves čas nosečnosti in še ko se vrne na delovno mesto – še eno leto po porodu, ne sme opravljati nočnega dela in nadurnega dela, če iz ocene tveganja pri delodajalcu izhaja, da bi bilo tovrstno delo nevarno bodisi za samo nosečnico, bodisi za zdravje otroka. Delodajalec po tem, ko ga je delavka obvestila o svoji nosečnosti tudi ne sme iskati podatkov o nosečnosti delavke, razen če to seveda sama dovoli za namen uveljavljanja njenih pravic s področja varstva nosečnic.

VARSTVO NOSEČE DELAVKE PRED IZPOSTAVLJENOSTJO DEJAVNIKOM TVEGANJA IN DELOVNIM POGOJEM

Varstvo, ki ga noseči delavki zagotavlja 184. člen predvideva predvsem varstvo delavke pred neugodnimi razmerami na delu, ki bi utegnile slabo vplivati na zdravje delavke ali njenega plodu. Ker se delovna mesta med seboj razlikujejo, zakon prepušča odločitev o teh dejavnikih vsakemu posameznemu delodajalcu. Delodajalec je namreč dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje za delavca. Zato oceni vsako izmed delovnih mest v podjetju s tveganji, ki jih to delovno mesto prinaša. Seveda pa so nekatera delovna mesta takšna, da se nevarnosti ne da odpraviti. To so predvsem delovna mesta, kjer so delavci izpostavljeni nevarnim sevanjem oziroma snovem, močnim temperaturnim razlikam ipd. Če tovrstne nevarnosti lahko negativno vplivajo na nosečnico, je delodajalec dolžan delavki omogočiti delo na način, da se bo negativnim dejavnikom izognila ali pa jo začasno razporediti na drugo delovno mesto. Če je za delovno mesto, ki ga delavka začasno opravlja predvideno nižje plačilo za delo, kot na njenem običajnem delovnem mestu, je delavka upravičena do višjega plačila. Po tem, ko prenehajo razlogi za posebno nosečniško varstvo delavke, jo delavec ponovno prerazporedi na njeno prejšnje delovno mesto.

Če v tej objavi nismo odgovorili na vaše vprašanje, nas kontaktirajte ali pokličite na 051 368 812. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

KAJ STORITI, KO POVZROČITELJ NESREČE NE ŽELI PREVZETI KRIVDE?

V kolikor se vam je zgodila prometna nesreča in ste imeli pri sporazumevanju o krivdi težave z drugim soudeležencem, ste najverjetneje poklicali policijo. Se težave niso rešile, ker je policija odstopila od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov?

V izogib težavam vam na kratko predstavljamo dolžnosti policije ob prometni nesreči I. kategorije, torej v primeru nesreč, pri katerih je nastala samo materialna škoda.

Pri prometnih nesrečah z materialno škodo (I. kategorija) namreč ni potrebna prisotnost policije. Če eden od udeležencev prizna krivdo, poskrbite najprej za fotografiranja prizorišča, poškodovanih vozil in seveda v prvi vrsti preverite zdravstveno stanje udeleženih v prometni nesreči. Umaknite vozila z vozišča, da ne ovirate prometa, izpolnite Evropsko poročilo o nesreči in si s povzročiteljem izmenjajte podatke za uveljavljanje povračila škode pri zavarovalnici. Če je povzročitelj nesreče udeležen z vozilom, registriranim v tujini, potrebujete tudi kopijo zelene karte o zavarovanju vozila. Brez izpolnjenega Evropskega poročila o nesreči, lahko ob nepredvidljivem razvoju škodnega primera tvegate, da zavarovalnica reši odškodninski zahtevek po temelju deljene odgovornosti. Če zaradi prometne nesreče občutite bolečine ali sumite na telesne poškodbe, obiščite zdravnika čim preje. V nadaljevanju se boste lahko odločili ali na temelju povzročenih telesnih poškodb terjate tudi odškodninsko odgovornost od povzročitelja prometne nesreče.

Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije, pri kateri je nastala le materialna škoda, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče in tudi, če ga obvesti oseba, ki ni udeleženec te nesreče. Preverite splošne pogoje zavarovanja, ki lahko določajo obveznost obveščanja policije o prometni nesreči, četudi gre le za materialno škodo. Če namreč ne ravnate v skladu s splošnimi pogoji zavarovanja, vam lahko pripišejo kršenje pogodbe.

Policist lahko odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov, potrebnih za odločitev o prekršku pri prometni nesreči z majhno poškodbo, pri čemer mora o tem obvestiti udeležence prometne nesreče. Še predno pa odstopi od tega, mora ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Če ugotovi, da pogoj ne izpolnjujeta, bo vršil nadaljnje postopke.

Ob nastopu primera prometne nesreče I. kategorije, ko se z udeležencem ne morete sporazumeti o krivdi, pokličite policijo, ki mora v skladu s četrtim odstavkom 111. členom Zakona o pravilih cestnega prometa, ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Policijski zapisnik v tem primeru predstavlja pomoč zavarovalnici za reševanje odškodninskega zahtevka in brez njega ste lahko velikih težavah. Seveda vam priporočamo, da za pomoč zaprosite tudi morebitne priče, od katerih poskušajte pridobiti pisne izjave o poteku prometne nesreče in njihove kontakte, ker jih boste morda še potrebovali.

Prisotnost policije se sicer zahteva tudi v primeru, če je pri prometni nesreči nastala večja materialna škoda ali pa telesna poškodba ali če od povzročitelja ali drugega soudeleženega voznika ne morete dobiti vseh potrebnih podatkov. V primeru, ko udeleženec naknadno sumi na telesne poškodbe in zdravnik izda potrdilo o telesni poškodbi, ne gre več za prometno nesrečo I. kategorije, ampak za prometno nesrečo II. ali III. kategorije.

Za pravno pomoč lahko kontaktirate tudi naše pravne strokovnjake na info@pravnisos.si ali pokličete na 051 368 812. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Opravljam dejavnost pri trgovanju s kriptovalutami?

Pojasnilo FURS-a, ki je bilo objavljeno v januarju 2018, odgovarja na mnoge dileme povezane z obdavčevanjem poslovanja s kriptovalutami, ne odgovori pa jasno na dilemo s katero se srečuje večina vlagateljev v kriptovalute, ali se njihovo število transakcij ali obseg transakcij že šteje za opravljanje dejavnosti.

Kriptovalute po razlagi FURS-a ne sodijo med denarna sredstva ali finančne instrumente, ampak sodijo med premično premoženje. Posledično se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem kriptovalut (virtualnih valut), saj se v skladu z ZDoh-2 dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri prodaji premičnin, razen izjem (pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijskih kuponih).

Kot fizična oseba torej ne boste obdavčeni zaradi trgovanja s kriptovalutami, vse dokler tega ne opravljate kot dejavnost. V primeru opravljanja dejavnosti fizične osebe pa se obdavči dohodek iz dejavnosti, po določbah ZDoh-2, kjer je davčna osnova dobiček, kot razlika med prihodki in odhodki iz dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno, kar pa ni v primeru trgovanja s kriptovalutami.

Kdaj pa se šteje trgovanje s kriptovalutami ali kriptografskimi tokeni (žetoni) za dejavnost?

 Pojasnilo FURS-a je sledeče: 

»Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptografskimi tokeni se šteje kot dohodek iz dejavnosti, pod pogojem, da je dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost. V posledici to pomeni, da ko posameznik doseže določen obseg (prag) poslovanja, je potrebno registrirati ustrezno dejavnost oziroma ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.»

Odgovor odpira vrsto dilem, ki si jih vlagatelji v kriptovalute zastavljajo:

• Kolikokrat na mesec/leto lahko opravim transakcijo s kriptovaluto, da to ne šteje za dejavnost?
• V kakšni vrednosti lahko na mesečni/letni ravni opravim transakcije s kriptovalutami?
• Ali sodi med trajnost v dejavnosti že enoletno trgovanje z njimi?
• Ali upravljanje mojega lastnega premoženja, s katerim se v prostem času ukvarjam kot s svojim hobijem, res predstavlja dejavnost?

Jasna pojasnila, kje je določen obseg (prag) poslovanja in kakšna so ostala merila za uvrščanje trgovanja s kriptovalutami med dejavnosti, bi v prvi vrsti preprečila davčne prekrške vlagateljev, ki vršijo le te popolnoma nehote, po drugi strani pa zagotovilo enakopravno obravnavo vseh vlagateljev v kriptovalute.

V javnosti se je že izoblikovala pobuda, da bi kriptovalute obdavčili kot kapitalski dobiček, vendar se je FURS odločil poiskati rešitev znotraj obstoječe zakonodaje in v tem primeru je imel edino rešitev, da to obdavči preko dejavnosti. Pri pravni osebi se dobiček iz trgovanja kriptovalut normalno šteje v davčno osnovo.

Kakšna je sodna praksa glede opravljanja dejavnosti pri fizičnih osebah?

Ker se sodna praksa s področja obdavčitve trgovanja s kriptovalutami, če gre za dejavnost, še ni oblikovala, poglejmo primere iz sodne prakse pri prodajah avtomobilov in nepremičnin. Kakšno stališče so sodišča zavzela glede opravljanja dejavnosti fizičnih oseb, v teh primerih?

Upravno sodišče je v sodbi I U 1111/2009 potrdilo odločbo Davčnega organa, da je fizična oseba opravljala dejavnost v letu 2007, z nakupom 6 osebnih vozil, od katerih jih je bilo 5 prodanih: » Na podlagi (nespornih) dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na nakup in prodajo osebnih vozil namreč obrazloženo sklene, da je tožnik vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje in na podlagi okoliščin konkretnega primera dejavnost tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Okoliščine, ki so pomembne za presojo, so v obrazložitvi odločbe jasno in konkretno navedene (nakup šestih in prodaja petih vozil, čas od nakupa do prodaje posameznega vozila, način prodaje) in v celoti zanikajo tudi spremenjeno navedbo tožnika, da je pet od šestih vozil prodal, ker z njimi ni bil zadovoljen, da je torej vozila kupil z namenom lastne uporabe. Gre za navedbo, ki je, ob upoštevanju nesporno ugotovljenih dejstev, ne le neizkazana, temveč tudi v celoti neprepričljiva.«

Upravno sodišče je tudi v primeru transakcij z nepremičninami (UPRS sodba I U 317/2016), potrdila odločitev davčnih organov, da gre za opravljanje dejavnosti v naslednjem primeru. Fizična oseba je od 2006 do konca 2011 kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. To je tudi po mnenju sodišča kazalo na okoliščine, da je bil namen fizične osebe nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Na vseh zemljiščih je zgradila dvostanovanjske ali vrstne hiše in jih nato v različnih gradbenih fazah prodala oziroma podarila. V nobenem primeru v zgrajenem stanovanjskem objektu ni živela, iz česar je davčni organ zaključil, da namen izgradnje nepremičnin ni bila pridobitev stanovanja za lastne potrebe, temveč izgradnja stanovanjskih enot za nadaljnjo prodajo. Zavezanka se je z nakupi zemljišč, izgradnjo ali obnovo nepremičnin ter z njihovo prodajo ukvarjala kontinuirano. Davčni organ je pojasnil, da zbrani dokazi v postopku kažejo na to, da v danih primerih ni šlo za prodajo osebnega premoženja fizične osebe, običajno pridobljenega z dedovanjem ali podaritvijo, kot tudi ne za nakup in gradnjo za lastne potrebe. Davčni organ je tako ugotovil, da se je zavezanka od leta 2007 dalje ukvarjala z nakupi in prodajami nepremičnin, izgradnjo za trg, z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov za trg, brez da bi bila za to ustrezno registrirana.

Ste po prebranem še v večji dilemi?

Če menite torej, da bi lahko vaše trgovanje štelo za opravljanje dejavnosti, se morate registrirati v poslovni register in sicer pod dejavnost: 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje. V kolikor rudarite pa je prava registracija dejavnosti pod: 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti.

Obiščite točko VEM fizično ali uporabite spletni portal e-VEM ter uredite svojo prijavo dejavnosti. Postopek je hiter, saj točke VEM posredujejo vaše podatke AJPES-u, ki izvede nadaljnje postopke in izda tudi sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije (PRS). Točka VEM lahko na podlagi vašega pooblastila posreduje podatke tudi FURS-u za vpis v davčni register (DR-03), podatke o predvidenih prihodkih in odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, itd… Prav tako se uredi vse potrebno tudi za obvezna socialna zavarovanja.

Pojasnila v zvezi z davčno obravnavo poslovanja z virtualnimi valutami si lahko preberete v izdani brošuri FURS-a, na omenjeni povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Podrobnejsi_opis_3_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualno_valuto_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.pdf

Če pa potrebujete še kakšno pomoč, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, telefonske številke 051 368 812 ali kliknite na kontaktirajte nas.

Pravice potnikov linijskega avtobusnega prevoza v EU

Evropska zakonodaja vsem potnikom avtobusnega prometa na celotnem ozemlju EU zagotavlja enake pravice. Zgornja uredba ureja linijski avtobusni promet (torej ne vključuje avtobusnih prevozov v režiji potovalnih agencij in ostalih organizacij ali družb oziroma posameznikov) na dolgih razdaljah, to je vsaj 250km.

Uredba določa, da mora biti cena in ostali pogoji za posamezen linijski prevoz enaki za vse potnike (prepoved diskriminacije glede na narodnost). Dalje določa, nediskriminatorno obravnavo invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, kar velja predvsem za postaje, vendar zajema tudi sama prevozna sredstva. Če oseba z zmanjšano mobilnostjo za potovanje potrebuje spremljevalca, mora slednji potovati brezplačno.

Posebno gre opozoriti, da Uredba dovoljuje državam EU, da iz pravic, ki jih določa Uredba, izvzamejo linijske proge, kjer večji del prometa poteka zunaj EU, čeprav sta začetek in cilj potovanja potnika v državi članici. Zato velja pri nakupu takšne avtobusne karte še posebna previdnost.

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi linijskega avtobusnega prevoza v EU

Vsak potnik ima med čakanjem na avtobus, ki zamuja (ali je odpovedan) pravico do pravočasnih informacij. V nekaterih primerih so potniki upravičeni do odškodnine oziroma povračila denarja za vozovnico, kot prikazuje spodnja tabela:

Dodatni primeri, ko so potniki upravičeni do odškodnine

Potniki so v posebnih primerih upravičenih do dodatne odškodnine (POZOR: zakonodaja ne določa v kakšnem fiksnem znesku) in sicer v naslednjih primerih:

• poškodba v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250 km;
• smrt potnika v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250km – do odškodnine so upravičeni njegovi dediči;
• poškodba ali izguba prtljage in drugih predmetov bodisi tekom vožnje bodisi v prometni nesreči, v obeh primerih to velja za poti daljše od 250 km.

Kje uveljaviti svoje pravice?

Pritožbo in zahtevek za izplačilo odškodnine najprej naslovite na prevozno družbo, s katero ste potovali oziroma pri kateri ste kupili vozovnico. Za uveljavljanje svojih pravic imate 3 mesece časa od nastanka neljubega dogodka. Prevozniška družba se mora na vašo pritožbo oziroma zahtevek odzvati v roku 1 meseca od prejetja vašega zahtevka ter najkasneje v 3 mesecih po prejemu zahtevka tudi dokončno odločiti.

Če z dogovorom oziroma odločitvijo avtobusnega prevoznika niste zadovoljni, se lahko obrnete na neodvisni pristojni nacionalni organ za reševanje pritožb in zahtevkov avtobusnega prometa.

V Sloveniji je to Ministrstvo za infrastrukturno, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana.

Seznam organov v vsaki državi članici EU najdete na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/themes/passengers/road/doc/2011_0181_national_enforcement_bodies.pdf

Pravice potnikov v avtobusnem prometu v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in sveta. Celotno besedilo Uredbe najdete na naslednji povezavi: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32011R0181

Če menite, da ste upravičeni do odškodnine ali povračila denarja, nas kontaktirajte. Za vas bomo pripravili zahtevek oziroma pritožbo ter vam pravno svetovali oziroma v vašem imenu opravljali potrebne aktivnosti za uspešno uveljavljanje vaših pravic. Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PREVERITE ALI IMATE V RESNICI SKLENJENO POGODBO, KI VELJA ZA NEDOLOČEN ČAS

Na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih šteje pogodba sicer sklenjena za določen čas, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali enega od taksativno naštetih zakonskih razlogov, za pogodbo sklenjeno za nedoločen čas.

Veljavni Zakon o delovnih razmerjih v 54. členu našteva razloge, zaradi katerih se lahko z delavcem sklene pogodbo za določen čas. Če delodajalec z zaposlenim sklene pogodbo, ki ne vsebuje razloga za sklenitev pogodbe za določen čas ali je omenjen razlog neresničen oz. v nasprotju z zakonom, se takšna pogodba šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.

Menimo, da je takšnih pogodb veliko in se delavci niti ne zavedajo, da imajo v resnici z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas.

Kot primer naj navedemo sodbo sodišča, ki je odločilo, da pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi delavke za določen čas, ki so ji definirali za projektno delo povečanje prodaje za 40%, ne gre za sklenitev pogodbo za določen čas z zakonitim razlogom. Ocenili so namreč, da v tem primeru ne gre za projektno delo, saj bi moralo biti le to vezano na izvedbo določenega programa, ki ni stalen. Za projektno delo se šteje delo, ki se samostojno prične in zaključi, ima določeno organizacijsko strukturo, določene postopke priprave in izvedbe ter ustrezno projektno dokumentacijo. Tako se za projektno delo šteje le delovni proces, v katerem se izvajajo naloge oz. določen program z določenim ciljem, ki pa ni del trajnega opravljanja dejavnosti.

Ker je šlo v primeru delavke za delo, ki sicer sodi v okvir redne dejavnosti družbe, je sodišče odločilo, da delavka ni izvajala projektno delo, zato je njeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, štelo za sklenjeno za nedoločen čas.

Spet drugi je primer, ko je sodišče razsodilo, da »negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.«

V primeru dvoma, da vaša pogodba o zaposlitvi za določen čas ne vsebuje vseh sestavin, ki so potrebne za pogodbo za določen čas, nas kontaktirajte in skupaj bomo pregledali vašo pogodbo. Pripravili vam bomo pravno mnenje in vam svetovali kako ravnati v takšnem primeru.

Za dodatna vprašanja in pravno pomoč smo vam na voljo preko telefonske številke 051 368 812, preko elektronskega naslova info@pravnisos.si ali preko klika na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preverite vaše obveznosti za oddajo davčne napovedi

Napoved za odmero dohodnine za leto 2017 morate oddati do 28.2.2018, v kolikor ste pridobili določene dohodke v lanskem letu iz prodaje nepremičnine, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov, deležev, izvedenih finančnih instrumentov, obresti in dividend. V nadaljevanju se ne posvečamo definiciji kaj je davčna osnova, temveč navajamo samo primere, ko vam napovedi ni potrebno oddati. Do obrazca lahko preprosto dostopate s klikom na posamezno napoved:

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov

Napovedi ne vložijo zavezanci, ki so:

• odsvojili dolžniške vrednostne papirje
• odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva
• dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
• dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in to v roku ter po predpisih, ki urejajo to področje, pod pogojem, da je zavezanec odsvojil investicijske kupone, ki jih je pridobil z zamenjavo delnic iz lastninskega preoblikovanja podjetij za te investicijske kupone.

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

• V napoved ne vpisujete podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ste ga pridobili pred 15.7.2008. Napoved vloži le davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2017 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15.7.2008 ali kasneje.

Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

• Če ste dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi (npr. hišniško stanovanje) preko upravnikov, niste dolžni vložiti napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU

• Če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, doseženih v letu 2017, ne presega zneska 1.000 EUR, vam ni potrebno oddati napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen na obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v RS ter v drugih državah članicah EU) in

Napoved za odmero dohodnine od dividend

• Napoved za odmero dohodnine od obresti in napoved za odmero dohodnine od dividend mora davčni zavezanec vložiti, kadar obresti oz. dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. V kolikor izplača oseba, ki je plačnik davka, vam napovedi za odmero dohodnine od obresti ali dividend ni potrebno vložiti.

Napoved se vloži preko portala edavki ali na predpisanih obrazcih. Kliknite na kontaktirajte nas ali pa nas pokličite na 051 368 812, če potrebujete davčni nasvet oz. davčno pomoč.

DAVČNE SVETOVALCE IN PRAVNIKE S PRAVOSODNIM IZPITOM VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, davčne svetovalce in pravnike z opravljenim pravosodnim izpitom.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega davčnega in pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Pravni SOS

5.2.2018 je rok za nekatere vloge in zahtevke

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane naj vloži zavezanec, ki med letom ni uveljavljal te olajšave in tisti, ki želi spremeniti podatke. Davčni organ bo upošteval le vloge, ki jih bo prejel do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto. Tisti, ki ste doslej pozabili na oddajo vloge, lahko  5.2.2018 le to posredujete priporočeno po pošti, saj se bo kot dan vložitve vloge štelo dan oddaje na pošto. Če pa jo boste oddali prek eDavkov (kot fizična oseba tudi brez digitalnega potrdila), pa boste vlogo lahko oddali do 20.2.2018.

5.2.2018 je tudi rok za oddajo:

• Zahtevka za znižanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov kot so npr. stroški prevoza, prenočitev itd..
• Vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.