Opravljam dejavnost pri trgovanju s kriptovalutami?

Pojasnilo FURS-a, ki je bilo objavljeno v januarju 2018, odgovarja na mnoge dileme povezane z obdavčevanjem poslovanja s kriptovalutami, ne odgovori pa jasno na dilemo s katero se srečuje večina vlagateljev v kriptovalute, ali se njihovo število transakcij ali obseg transakcij že šteje za opravljanje dejavnosti.

Kriptovalute po razlagi FURS-a ne sodijo med denarna sredstva ali finančne instrumente, ampak sodijo med premično premoženje. Posledično se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem kriptovalut (virtualnih valut), saj se v skladu z ZDoh-2 dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri prodaji premičnin, razen izjem (pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijskih kuponih).

Kot fizična oseba torej ne boste obdavčeni zaradi trgovanja s kriptovalutami, vse dokler tega ne opravljate kot dejavnost. V primeru opravljanja dejavnosti fizične osebe pa se obdavči dohodek iz dejavnosti, po določbah ZDoh-2, kjer je davčna osnova dobiček, kot razlika med prihodki in odhodki iz dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno, kar pa ni v primeru trgovanja s kriptovalutami.

Kdaj pa se šteje trgovanje s kriptovalutami ali kriptografskimi tokeni (žetoni) za dejavnost?

 Pojasnilo FURS-a je sledeče: 

»Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptografskimi tokeni se šteje kot dohodek iz dejavnosti, pod pogojem, da je dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost. V posledici to pomeni, da ko posameznik doseže določen obseg (prag) poslovanja, je potrebno registrirati ustrezno dejavnost oziroma ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.»

Odgovor odpira vrsto dilem, ki si jih vlagatelji v kriptovalute zastavljajo:

• Kolikokrat na mesec/leto lahko opravim transakcijo s kriptovaluto, da to ne šteje za dejavnost?
• V kakšni vrednosti lahko na mesečni/letni ravni opravim transakcije s kriptovalutami?
• Ali sodi med trajnost v dejavnosti že enoletno trgovanje z njimi?
• Ali upravljanje mojega lastnega premoženja, s katerim se v prostem času ukvarjam kot s svojim hobijem, res predstavlja dejavnost?

Jasna pojasnila, kje je določen obseg (prag) poslovanja in kakšna so ostala merila za uvrščanje trgovanja s kriptovalutami med dejavnosti, bi v prvi vrsti preprečila davčne prekrške vlagateljev, ki vršijo le te popolnoma nehote, po drugi strani pa zagotovilo enakopravno obravnavo vseh vlagateljev v kriptovalute.

V javnosti se je že izoblikovala pobuda, da bi kriptovalute obdavčili kot kapitalski dobiček, vendar se je FURS odločil poiskati rešitev znotraj obstoječe zakonodaje in v tem primeru je imel edino rešitev, da to obdavči preko dejavnosti. Pri pravni osebi se dobiček iz trgovanja kriptovalut normalno šteje v davčno osnovo.

Kakšna je sodna praksa glede opravljanja dejavnosti pri fizičnih osebah?

Ker se sodna praksa s področja obdavčitve trgovanja s kriptovalutami, če gre za dejavnost, še ni oblikovala, poglejmo primere iz sodne prakse pri prodajah avtomobilov in nepremičnin. Kakšno stališče so sodišča zavzela glede opravljanja dejavnosti fizičnih oseb, v teh primerih?

Upravno sodišče je v sodbi I U 1111/2009 potrdilo odločbo Davčnega organa, da je fizična oseba opravljala dejavnost v letu 2007, z nakupom 6 osebnih vozil, od katerih jih je bilo 5 prodanih: » Na podlagi (nespornih) dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na nakup in prodajo osebnih vozil namreč obrazloženo sklene, da je tožnik vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje in na podlagi okoliščin konkretnega primera dejavnost tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Okoliščine, ki so pomembne za presojo, so v obrazložitvi odločbe jasno in konkretno navedene (nakup šestih in prodaja petih vozil, čas od nakupa do prodaje posameznega vozila, način prodaje) in v celoti zanikajo tudi spremenjeno navedbo tožnika, da je pet od šestih vozil prodal, ker z njimi ni bil zadovoljen, da je torej vozila kupil z namenom lastne uporabe. Gre za navedbo, ki je, ob upoštevanju nesporno ugotovljenih dejstev, ne le neizkazana, temveč tudi v celoti neprepričljiva.«

Upravno sodišče je tudi v primeru transakcij z nepremičninami (UPRS sodba I U 317/2016), potrdila odločitev davčnih organov, da gre za opravljanje dejavnosti v naslednjem primeru. Fizična oseba je od 2006 do konca 2011 kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. To je tudi po mnenju sodišča kazalo na okoliščine, da je bil namen fizične osebe nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Na vseh zemljiščih je zgradila dvostanovanjske ali vrstne hiše in jih nato v različnih gradbenih fazah prodala oziroma podarila. V nobenem primeru v zgrajenem stanovanjskem objektu ni živela, iz česar je davčni organ zaključil, da namen izgradnje nepremičnin ni bila pridobitev stanovanja za lastne potrebe, temveč izgradnja stanovanjskih enot za nadaljnjo prodajo. Zavezanka se je z nakupi zemljišč, izgradnjo ali obnovo nepremičnin ter z njihovo prodajo ukvarjala kontinuirano. Davčni organ je pojasnil, da zbrani dokazi v postopku kažejo na to, da v danih primerih ni šlo za prodajo osebnega premoženja fizične osebe, običajno pridobljenega z dedovanjem ali podaritvijo, kot tudi ne za nakup in gradnjo za lastne potrebe. Davčni organ je tako ugotovil, da se je zavezanka od leta 2007 dalje ukvarjala z nakupi in prodajami nepremičnin, izgradnjo za trg, z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov za trg, brez da bi bila za to ustrezno registrirana.

Ste po prebranem še v večji dilemi?

Če menite torej, da bi lahko vaše trgovanje štelo za opravljanje dejavnosti, se morate registrirati v poslovni register in sicer pod dejavnost: 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje. V kolikor rudarite pa je prava registracija dejavnosti pod: 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti.

Obiščite točko VEM fizično ali uporabite spletni portal e-VEM ter uredite svojo prijavo dejavnosti. Postopek je hiter, saj točke VEM posredujejo vaše podatke AJPES-u, ki izvede nadaljnje postopke in izda tudi sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije (PRS). Točka VEM lahko na podlagi vašega pooblastila posreduje podatke tudi FURS-u za vpis v davčni register (DR-03), podatke o predvidenih prihodkih in odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, itd… Prav tako se uredi vse potrebno tudi za obvezna socialna zavarovanja.

Pojasnila v zvezi z davčno obravnavo poslovanja z virtualnimi valutami si lahko preberete v izdani brošuri FURS-a, na omenjeni povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Podrobnejsi_opis_3_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualno_valuto_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.pdf

Če pa potrebujete še kakšno pomoč, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, telefonske številke 051 368 812 ali kliknite na kontaktirajte nas.

Pravice potnikov linijskega avtobusnega prevoza v EU

Evropska zakonodaja vsem potnikom avtobusnega prometa na celotnem ozemlju EU zagotavlja enake pravice. Zgornja uredba ureja linijski avtobusni promet (torej ne vključuje avtobusnih prevozov v režiji potovalnih agencij in ostalih organizacij ali družb oziroma posameznikov) na dolgih razdaljah, to je vsaj 250km.

Uredba določa, da mora biti cena in ostali pogoji za posamezen linijski prevoz enaki za vse potnike (prepoved diskriminacije glede na narodnost). Dalje določa, nediskriminatorno obravnavo invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, kar velja predvsem za postaje, vendar zajema tudi sama prevozna sredstva. Če oseba z zmanjšano mobilnostjo za potovanje potrebuje spremljevalca, mora slednji potovati brezplačno.

Posebno gre opozoriti, da Uredba dovoljuje državam EU, da iz pravic, ki jih določa Uredba, izvzamejo linijske proge, kjer večji del prometa poteka zunaj EU, čeprav sta začetek in cilj potovanja potnika v državi članici. Zato velja pri nakupu takšne avtobusne karte še posebna previdnost.

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi linijskega avtobusnega prevoza v EU

Vsak potnik ima med čakanjem na avtobus, ki zamuja (ali je odpovedan) pravico do pravočasnih informacij. V nekaterih primerih so potniki upravičeni do odškodnine oziroma povračila denarja za vozovnico, kot prikazuje spodnja tabela:

Dodatni primeri, ko so potniki upravičeni do odškodnine

Potniki so v posebnih primerih upravičenih do dodatne odškodnine (POZOR: zakonodaja ne določa v kakšnem fiksnem znesku) in sicer v naslednjih primerih:

• poškodba v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250 km;
• smrt potnika v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250km – do odškodnine so upravičeni njegovi dediči;
• poškodba ali izguba prtljage in drugih predmetov bodisi tekom vožnje bodisi v prometni nesreči, v obeh primerih to velja za poti daljše od 250 km.

Kje uveljaviti svoje pravice?

Pritožbo in zahtevek za izplačilo odškodnine najprej naslovite na prevozno družbo, s katero ste potovali oziroma pri kateri ste kupili vozovnico. Za uveljavljanje svojih pravic imate 3 mesece časa od nastanka neljubega dogodka. Prevozniška družba se mora na vašo pritožbo oziroma zahtevek odzvati v roku 1 meseca od prejetja vašega zahtevka ter najkasneje v 3 mesecih po prejemu zahtevka tudi dokončno odločiti.

Če z dogovorom oziroma odločitvijo avtobusnega prevoznika niste zadovoljni, se lahko obrnete na neodvisni pristojni nacionalni organ za reševanje pritožb in zahtevkov avtobusnega prometa.

V Sloveniji je to Ministrstvo za infrastrukturno, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana.

Seznam organov v vsaki državi članici EU najdete na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/themes/passengers/road/doc/2011_0181_national_enforcement_bodies.pdf

Pravice potnikov v avtobusnem prometu v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in sveta. Celotno besedilo Uredbe najdete na naslednji povezavi: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32011R0181

Če menite, da ste upravičeni do odškodnine ali povračila denarja, nas kontaktirajte. Za vas bomo pripravili zahtevek oziroma pritožbo ter vam pravno svetovali oziroma v vašem imenu opravljali potrebne aktivnosti za uspešno uveljavljanje vaših pravic. Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

PREVERITE ALI IMATE V RESNICI SKLENJENO POGODBO, KI VELJA ZA NEDOLOČEN ČAS

Na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih šteje pogodba sicer sklenjena za določen čas, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali enega od taksativno naštetih zakonskih razlogov, za pogodbo sklenjeno za nedoločen čas.

Veljavni Zakon o delovnih razmerjih v 54. členu našteva razloge, zaradi katerih se lahko z delavcem sklene pogodbo za določen čas. Če delodajalec z zaposlenim sklene pogodbo, ki ne vsebuje razloga za sklenitev pogodbe za določen čas ali je omenjen razlog neresničen oz. v nasprotju z zakonom, se takšna pogodba šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.

Menimo, da je takšnih pogodb veliko in se delavci niti ne zavedajo, da imajo v resnici z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas.

Kot primer naj navedemo sodbo sodišča, ki je odločilo, da pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi delavke za določen čas, ki so ji definirali za projektno delo povečanje prodaje za 40%, ne gre za sklenitev pogodbo za določen čas z zakonitim razlogom. Ocenili so namreč, da v tem primeru ne gre za projektno delo, saj bi moralo biti le to vezano na izvedbo določenega programa, ki ni stalen. Za projektno delo se šteje delo, ki se samostojno prične in zaključi, ima določeno organizacijsko strukturo, določene postopke priprave in izvedbe ter ustrezno projektno dokumentacijo. Tako se za projektno delo šteje le delovni proces, v katerem se izvajajo naloge oz. določen program z določenim ciljem, ki pa ni del trajnega opravljanja dejavnosti.

Ker je šlo v primeru delavke za delo, ki sicer sodi v okvir redne dejavnosti družbe, je sodišče odločilo, da delavka ni izvajala projektno delo, zato je njeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, štelo za sklenjeno za nedoločen čas.

Spet drugi je primer, ko je sodišče razsodilo, da »negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.«

V primeru dvoma, da vaša pogodba o zaposlitvi za določen čas ne vsebuje vseh sestavin, ki so potrebne za pogodbo za določen čas, nas kontaktirajte in skupaj bomo pregledali vašo pogodbo. Pripravili vam bomo pravno mnenje in vam svetovali kako ravnati v takšnem primeru.

Za dodatna vprašanja in pravno pomoč smo vam na voljo preko telefonske številke 051 368 812, preko elektronskega naslova info@pravnisos.si ali preko klika na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preverite vaše obveznosti za oddajo davčne napovedi

Napoved za odmero dohodnine za leto 2017 morate oddati do 28.2.2018, v kolikor ste pridobili določene dohodke v lanskem letu iz prodaje nepremičnine, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov, deležev, izvedenih finančnih instrumentov, obresti in dividend. V nadaljevanju se ne posvečamo definiciji kaj je davčna osnova, temveč navajamo samo primere, ko vam napovedi ni potrebno oddati. Do obrazca lahko preprosto dostopate s klikom na posamezno napoved:

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov

Napovedi ne vložijo zavezanci, ki so:

• odsvojili dolžniške vrednostne papirje
• odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva
• dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
• dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in to v roku ter po predpisih, ki urejajo to področje, pod pogojem, da je zavezanec odsvojil investicijske kupone, ki jih je pridobil z zamenjavo delnic iz lastninskega preoblikovanja podjetij za te investicijske kupone.

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

• V napoved ne vpisujete podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ste ga pridobili pred 15.7.2008. Napoved vloži le davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2017 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15.7.2008 ali kasneje.

Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

• Če ste dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi (npr. hišniško stanovanje) preko upravnikov, niste dolžni vložiti napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU

• Če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, doseženih v letu 2017, ne presega zneska 1.000 EUR, vam ni potrebno oddati napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen na obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v RS ter v drugih državah članicah EU) in

Napoved za odmero dohodnine od dividend

• Napoved za odmero dohodnine od obresti in napoved za odmero dohodnine od dividend mora davčni zavezanec vložiti, kadar obresti oz. dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. V kolikor izplača oseba, ki je plačnik davka, vam napovedi za odmero dohodnine od obresti ali dividend ni potrebno vložiti.

Napoved se vloži preko portala edavki ali na predpisanih obrazcih. Kliknite na kontaktirajte nas ali pa nas pokličite na 051 368 812, če potrebujete davčni nasvet oz. davčno pomoč.

DAVČNE SVETOVALCE IN PRAVNIKE S PRAVOSODNIM IZPITOM VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, davčne svetovalce in pravnike z opravljenim pravosodnim izpitom.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega davčnega in pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Pravni SOS

5.2.2018 je rok za nekatere vloge in zahtevke

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane naj vloži zavezanec, ki med letom ni uveljavljal te olajšave in tisti, ki želi spremeniti podatke. Davčni organ bo upošteval le vloge, ki jih bo prejel do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto. Tisti, ki ste doslej pozabili na oddajo vloge, lahko  5.2.2018 le to posredujete priporočeno po pošti, saj se bo kot dan vložitve vloge štelo dan oddaje na pošto. Če pa jo boste oddali prek eDavkov (kot fizična oseba tudi brez digitalnega potrdila), pa boste vlogo lahko oddali do 20.2.2018.

5.2.2018 je tudi rok za oddajo:

• Zahtevka za znižanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov kot so npr. stroški prevoza, prenočitev itd..
• Vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

SPREMEMBE, KI JIH JE DOBRO POZNATI OB ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI

21. januarja je zaživela nova novela Zakona o urejanju trga dela, ki za delavce in brezposelne prinaša nekatere novosti. Predstavljamo največje med njimi.

I. OBVEZNA PRIJAVA V EVIDENCO ISKALCEV ZAPOSLITVE

Oseba, ki ji je bila vročena odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, se je dolžna prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve v roku treh delovnih dni od vročitve odpovedi. V primeru, da se oseba v evidenco ne prijavi pravočasno, pomeni, da bo prve tri mesece prejemanja nadomestila upravičena do nižjega nadomestila kot sicer. Tako bo dobila prve tri mesece izplačano nadomestilo v višini 60% namesto 80% osnove.

II. SPODBUDA ZA ZAPOSLOVANJE

Osebi z nižjo ali srednjo izobrazbo (vendar ne iz deficitarnega poklica), ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila, zaposlila za polni delovni čas v tem obdobju , bo po novem pripadal dodatek (spodbuda) v višini 20% zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Oseba bo to spodbudo prejemala do konca obdobja v katerem je upravičena do nadomestila oziroma največ 1 leto po zaposlitvi.

III. SANKCIONIRANJE ZA KRŠITVE

Po novem se obeta tudi strožja obravnava kršitev in sicer že ob prvi kršitvi. Ob prvi kršitvi se osebi nadomestilo zniža za 30% (oziroma največ do minimalnega zneska – 350 € bruto), ob drugi kršitvi pa je osebi v celoti odvzeta pravica do prejemanja nadomestila.

Upamo, da se vam z zgornjimi pravicami ne bo potrebno ukvarjati, vendar v nasprotnem primeru predlagamo, da v primeru odpovedi delovnega razmerja pridobite čim več informacij o vaših pravicah tudi z našo pravno pomočjo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

KO POSTANE SKUPNO ŽIVLJENJE PRETEŽKO BREME – LOČITEV

V kolikor skupno življenje prinaša stres, negativno energijo in nevzdržne razmere, si zakonska partnerja pogosto izbereta ločitev, ki prinaša vsakemu od njiju priložnost za nov začetek. Ker je ločitev boleča izkušnja, je ne glede na razlog zanjo bolje, da poteka hitro. Najhitrejši postopek je ločitev na podlagi sporazuma, v primeru tožbe pa je to lahko tudi dolgotrajni proces.

V primeru sporazumne razveze, se postopek začne na predlog zakoncev, ki ga vložita pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču. Zakoncema pri tem ni potrebno navajati razlogov za razvezo. Zakonca pa morata predlogu za sporazumno razvezo predložiti tudi naslednje sklenjene pisne sporazume: o varstvu, vzgoji otrok in preživljanju otrok in stikih z otroki, o delitvi skupnega premoženja, kdo bo v prihodnje opredeljen kot najemnik v primeru življenja v najemniškem stanovanju in o morebitnem preživljanju zakonca. Sporazum o delitvi skupnega premoženja sklenete pred notarjem, sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok pa ni potrebno skleniti v notarski obliki, saj sodba sodišča postane izvršilni naslov za ta vprašanja. Sporazumov ne potrebujete, če nimate otrok in skupnega premoženja. Sporazumno razvezo lahko v celoti opravite pri notarju, če v zakonu nimate skupnih otrok. Zakonska zveza je v tem primeru razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa o razvezi.

Sodišče je dolžno preveriti ali priloženi sporazumi koristijo otroku, zato pridobi mnenje Centra za socialno delo. Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze zato pošlje na Center za socialno delo, ki zakonca povabi na razgovor. Na razgovor morata priti oba zakonca sama, brez odvetnikov, drugače se predlog za sporazumno razvezo (ločitev) umakne. Razgovor na Centru za socialno delo ni potreben, če zakonca nimata otrok ali nimata več roditeljske pravice do skupnih otrok (po dopolnjenem 18. letu ali v izjemnih primerih še dlje), ter v nekaterih drugih primerih (odsotnost enega od zakoncev v tujini, duševno bolan zakonec, pogrešanosti enega zakonca).

Sodišče mora upoštevati tudi otrokovo mnenje, če ga je izrazil sam ali preko osebe, ki ji zaupa (otrokov zaupnik). Pri tem starost otroka ni pomembna, pomembno je, da je otrok sposoben razumeti pomen in posledice svojih odločitev, kar pomeni, da je razsoden. Sodišče bo izročilo otroku, ki je dopolnil 15 let in je izrazil svoje mnenje, tudi sodbo o razvezi in otrok se na sporazum staršev o varstvu, vzgoji ter stikih, lahko tudi pritoži.

Sodišče razveže zakonsko zvezo, s čimer postane sodba tudi izvršilni naslov za rešitev vprašanj o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih.

Sodišče lahko v primeru, ko oceni, da določen sporazum ni v otrokovo korist, zahteva od zakoncev njegove spremembe, sicer predlog za sporazumno razvezo zavrne. Zakonca lahko ponovno zaprosita za sporazumno razvezo zakonske zveze, če pa le ta ni možna, lahko vsak od njiju zahteva razvezo s tožbo.

Torej, ko se zakonca o bistvenih vprašanjih glede razveze ne moreta dogovoriti, mora eden od zakonskih partnerjev na sodišče vložiti tožbo za razvezo zakonske zveze in v tožbi navesti in utemeljiti razvezni razlog – nevzdržnost zakonske zveze. V tem primeru ni pomembna krivda enega ali drugega zakonca za nevzdržne razmere. Sodišče pošlje tožbo tudi v vednost Centru za socialno delo, ki povabi na posvet oba zakonca. Tožba bo umaknjena v kolikor na razgovor ne pride tožnik. Razgovor na Centru za socialno delo ni potreben zaradi istih razlogov, ki smo jih navedli že zgoraj pri sporazumni razvezi zakonske zveze. Center za socialno delo posreduje sodišču mnenje, zlasti glede vprašanja otrok.

Sodišče v sklopu razveze zakonske zveze odloči tudi o delitvi premoženja med zakoncema. Izhajalo bo iz pravila, da vsakemu od zakonskih partnerjev pripada polovica. V primeru, da je eden od partnerjev prispeval bistveno več kot drugi (npr. občutno višja plača), mora slednji vložiti nasprotno tožbo, v kateri ne nasprotuje ločitvi, ampak samo delitvi na pol.

Sodišče običajno sprejme razvezne razloge ter odloči o vprašanjih preživljanja, vzgoje, varstva ter stikov z otroci. Pri tem upošteva tudi mnenje razsodnega otroka, če ga je le ta podal. Sodišče na koncu izda sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo.

V kolikor menite, da so vaše razmere v skupnem zakonskem življenju nevzdržne, se posvetujte s pravnim svetovalcem, da vam pomaga pripraviti predlog sporazumnega dogovora, glede vseh vprašanj v razvezi zakonske zveze. Kontaktirajte nas in ne potegnite kratkega konca.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Je skupno bivanje pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti?

Zunajzakonska skupnost je opredeljena kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar navzven veljata za moža in ženo. Za priznanje zunajzakonske zveze ne smejo obstajati zadržki (sorodstvo med partnerjema, mladoletnost enega od partnerjev, duševna prizadetost ali že obstoječa zakonska zveza enega od partnerjev). Partnerja, ki živita v zunajzakonski zvezi imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti.

Natančnejši pogoji za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti niso določeni, zato se mora o njenem obstoju presojati od primera do primera in sicer v postopku za ugotovitev določene pravice ali dolžnosti.

Tako zakon ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da po vsebini in tudi navzven deluje kot življenjska skupnost med zakoncema, ki sta čustveno navezana, intimna, upravljata s skupnim denarjem oz. si medsebojno finančno pomagata.

Samo skupno življenje brez medsebojne čustvene navezanosti, ekonomske skupnosti in drugih kriterijev še ne pomeni obstoja zunajzakonske skupnosti.

Po kolikšnem času bo zunajzakonska skupnost priznana je zlasti odvisno od intenzivnosti njunega medsebojnega razmerja. To pomeni, koliko časa sta neprekinjeno živela v skupnem gospodinjstvu, koliko časa sta skrbela za skupne finance in pomagala drug drugemu, imela otroke ali ne, itd. Tako je priznan obstoj zunajzakonske skupnosti pri določenih partnerjih že po enem letu, pri nekaterih pa šele po treh letih ali kasneje.

Pravne posledice zunajzakonske skupnosti nastopijo šele tedaj, ko partnerja že dlje časa živita skupaj, učinkujejo pa od trenutka, ko sta zakonca začela živeti skupaj (torej učinkujejo za nazaj).

Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 264/2010 je potrdila obstoj zunajzakonske skupnosti partnerjev, ki sta se odločila za sporazumno ločeno bivanje z utemeljitvijo, da za obstoj zunajzakonske skupnosti ni nujno da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti, so izpolnjeni pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti. Pogoj je torej izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, ker za to obstajajo utemeljeni razlogi.

»Novejša sodba Vrhovnega sodišča št. VSRS Sodba II Ips 183/2017, večkrat prekinjenega razmerja dveh partnerjev, zaradi različnih razlogov ni priznala kot zunajzakonsko skupnost v določenem razdobju. Prvega obdobja ni priznala zaradi kratkotrajnosti (3 meseci), drugega obdobja skupnega življenja ni priznala, ker je bil partner takrat poročen. Tretje obdobje, ko sta živela ločeno življenje, ni priznala za obdobje zunajzakonske skupnosti, saj sta se zanj odločila svojevoljno, čeprav ni bilo objektivnih ovir za njuno skupno življenje. Sodišče je menilo, da v nadaljevanju njuno skupno življenje, ki je trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo v obdobju treh mesecev prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanja toženki in tožnikovega zdravljenja, ne pomeni obstoja zunajzakonske skupnosti, ker so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja.

Iz omenjenih primerov je razvidna presoja obstoja zunajzakonske skupnosti od primera do primera, pri čemer je skupno bivanje pomemben dejavnik te presoje, ni pa edini. Predvsem je pomembno razmerje in čustvena vpletenost obeh partnerjev v zvezi.

Če potrebujete pravno mnenje se lahko v zvezi s to presojo obrnete tudi na naše pravne strokovnjake. Pokličite nas ali pritisnite na »kontaktirajte nas«. Z veseljem vam bomo ponudili pravno pomoč.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Na kratko o davkih na nepremičnine pri prodaji

Povzemamo osnovne informacije o davkih, ki bremenijo nepremičnine ob njihovi odsvojitvi, to so davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost in davek na dobiček iz kapitala. Stopnje in obračun dohodnine so v članku prilagojene noveli ZDoh-2, s pričetkom veljavnosti 20. decembra 2022.

Davek na promet nepremičnin

Pri prometu nepremičnin, kjer ni bil obračunan ali plačan davek na dodano vrednost, se po Zakonu o davku na promet nepremičnin, obračuna davek. Po tem zakonu se šteje za prenos nepremičnine tudi zamenjava nepremičnine in določene ostale transakcije prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Za plačilo davka je zavezan prodajalec, ki mora v roku 15 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin pri davčnem organu. Po plačilu davka bo davčni organ to potrdil na originalnem izvodu pogodbe. Brez odmerjenega in plačanega davka namreč ne morete overiti podpisov na pogodbi pri notarju in izpeljati vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, ki mora ustrezati tržni ceni. Davčni organ lahko v primeru neskladja sproži odmerni postopek, pri čemer ima zavezanec pravico, da tako določeno ceno izpodbija z ocenjeno posamično tržno vrednostjo nepremičnine, vendar mora zavezanec nositi stroške cenitve nepremičnine.

V naslednjih najbolj pogostih primerih veljajo oprostitve plačila tega davka: prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunaj zakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze,  prenos nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine, prenos nepremičnin pri razdelitvi nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe, prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

Davčna stopnja je proporcionalna in znaša 2 % od davčne osnove.

Davek na dodano vrednost

Z davkom na dodano vrednost je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitve, ki jo opravi davčni zavezanec, pri čemer je davčni zavezanec po definiciji oseba, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost. Promet nepremičnin, vključno s finančnim najemom (lizingom), šteje za dobavo blaga. Za dobavo nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije veljajo davčne stopnje, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Promet nepremičnin, ki je obdavčen z DDV (promet stavbnih zemljišč, objektov v gradnji ali novozgrajenih objektov, finančni najem novozgrajenih objektov, ustanovitev – prenos ali prenehanje stavbne pravice, ki ga opravi zavezanec za DDV), se ne šteje za predmet obdavčitve po zakonu o davku na promet nepremičnin. Izjeme so pri prometu tistih nepremičnin, ki so bile zgrajene pred 30. junijem 1999 (pred uveljavitvijo DDV v Sloveniji), vendar še niso bile dane v promet in se zato štejejo za novozgrajene nepremičnine, kjer se namesto DDV obračuna davek na promet nepremičnin.

Promet nepremičnin, ki je oproščen plačila DDV, zapade pod obdavčitev z davkom na promet nepremičnin.

Dohodnina od dobička iz kapitala

Kadar je prodajalec ali darovalec nepremičnine fizična oseba, ki je nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, se v primeru ugotovljenega dobička iz kapitala, po določbah zakona o dohodnini, plačuje tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri tej transakciji. Obdavči se prodajo, darovanje in tudi zamenjavo nepremičnine. Obdavčljive pa niso naslednje transakcije:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča oz. prenos nepremičnine v okviru dedovanja;
• v kolikor gre za prenos nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ali po pogodbi o preužitku;
• če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov;
• če se opravi prenos nepremičnine v postopkih prisilne poravnave obveznih dajatev;
• v primeru prenosa nepremičnine posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju.

Dohodnine od dobička iz kapitala pa ne boste plačali v primeru odsvojitve stanovanja ali stanovanjske hiše (z največ dvema stanovanjema), če ste imeli v nepremičnini (v vaši lasti) stalno prijavljeno prebivališče in ste tam tudi dejansko živeli vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Stalno bivališče boste dokazovali s potrdilom o prijavljenem stalnem bivališču, dejansko bivanje pa s pričami in računi. Ta oprostitev ne velja za celoto ali del nepremičnine, ki je bila uporabljena za dejavnost ali oddana v najem. Dohodnine tudi ne boste plačali za odsvojitev nepremičnine po 15 letih imetništva.

Če boste nepremičnino podarili zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali otroku (lastnemu otroku, posvojencu in pastorku) ali jo neodplačno izročili po izročilni pogodbi, ne bo šlo za neobdavčjiv prenos. Davka pa vam ni potrebno takoj plačati, če boste uspešno uveljavljali odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Odlog je mogoče uveljaviti na podlagi priglasitve pri davčnem organu. Davčna obveznost se bo ugotavljala ob naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine, torej takrat, ko bo obdarjenec odsvojil to podarjeno nepremičnino. Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala za darovalca pa lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi tega kapitala.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo ob njeni pridobitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Od pozitivne davčne osnove se odmeri 25% davek.

Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo v višini seštevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, pri čemer ne smejo preseči pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Vrednost nepremičnine ob pridobitvi je seštevek nabavne vrednosti kapitala (nepremičnine) in stroškov, povezanih z njeno pridobitvijo, kot so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi nepremičnine in
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

V primeru pridobitve nepremičnine z dedovanjem ali darovanjem se kot nabavna vrednost nepremičnine upošteva vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. Če pa davek ni bil odmerjen, se upošteva primerljiva tržna cena nepremičnine v času pridobitve, ki jo mora zavezanec dokazovati z ustreznimi dokazili.

Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi je v pogodbi navedena vrednost nepremičnine ali pa primerljiva tržna cena ob odsvojitvi, v kolikor pogodbena vrednost ne ustreza vrednosti nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Vrednost nepremičnine ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške povezane z odsvojitvijo nepremičnine:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine in
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov.

Stopnja davka, ki se obračuna na pozitivno davčno osnovo je določena v višini 25 odstotkov in se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje. Stopnja davka je po petih letih imetništva nepremičnine 20 %, po desetih letih imetništva 15 %,  ter po petnajstih letih imetništva 0 %. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po 15 letih imetništva.

Napoved dohodnine mora zavezanec oddati v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala pri davčnem uradu, davčni organ pa izda odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se je prenehal obračunavati po 31. marcu 2020.

Če potrebujete davčno pomoč pri vprašanjih davka na nepremičnine, kontaktirajte naše davčne svetovalce. PAMETNI VPRAŠAJO.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.