SPREMEMBA OBDAVČITVE IN PRAGA ZA IZSTOP NORMIRANEGA S.P.

Davčne spremembe na področju normiranega s.p. so že stalnica, ki terja od samostojnih podjetnikov nenehno prilagajanje novim zahtevam. V nadaljevanju vam podajamo pomembnejše informacije o pogojih in davčni osnovi, ki se začne za normirane samostojne podjetnike uporabljati od 1.1.2025.

Samostojni podjetnik tako lahko po novem priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 30.000 EUR (v nadaljevanju: popoldanski s.p.) ali ne presegajo 60.000 EUR, če je bil zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev (v nadaljevanju: polno normirani s.p.). Pozor – za doseganje tega nivoja je pogoj samozaposlitev samostojnega podjetnika, ne zadošča zaposlitev druge osebe pri samostojnem podjetniku.

Ne glede na navedeno, pa lahko samostojni podjetnik, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, kot je določeno v nadaljevanju.

Če je samostojni podjetnik, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v davčnem letu (polno normirani s.p.), se upoštevajo normirani odhodki na naslednji način:

Za popoldanski s.p. pa se upoštevajo normirani odhodki na naslednji način:

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov  je določeno po novem povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 EUR, 30.000 EUR oziroma 45.000 EUR, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

V prehodnem razdobju velja poseben režim in sicer v letu 2025 veljajo pretekli pogoji, da povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 ne presega 150.000 eurov. V letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. To pomeni, da polno normirani s.p. v letu 2026 izstopi iz sistema, če preseže 60.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025 in popoldanski s.p. če preseže 30.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025.

Pomembno za konec pa je še opozorilo, da mora samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Za davčno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako se izračuna nujni delež in kdaj se vračajo darila?

Zapustnik je omejen s pravico, da odloča o razdelitvi celotne svoje zapuščine, odloča namreč lahko samo o razpoložljivem delu svojega premoženja. Kljub oporoki, v kateri bi zapustnik namenil svoje premoženje določenim dedičem, obstaja institut nujnega deleža po Zakonu o dedovanju, ki preprečuje privilegiranje posameznih dedičev in oškodovanje določenega zakonitega dediča s pravico do nujnega deleža od zapustnikovega premoženja.

Pri dedovanju imajo nujni dediči pravico do nujnega deleža, preostanek premoženja pa predstavlja razpoložljivi del, o katerem lahko odloča zapustnik. Le v izjemnih primerih se nujni deleži odpravijo, in sicer je to pri potomcu, pri katerem zapustnik zahteva razdedinjenje ali odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Pri določanju nujnega deleža pa se tudi ne upošteva oseb, ki so se pred uvedbo dedovanja odpovedale dedovanju zase in za svoje potomce.

Nujni dediči so pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner, pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci in njegovi starši. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Vse te osebe, ki smo jih našteli, pa so lahko nujni dediči le v primeru, če so upravičeni dedovati po zakonitem dednem redu.

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Kako se ugotovi vrednost zapuščine za izračun nujnega deleža in razpoložljivega  dela zapuščine?

Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Tako pridemo do vrednosti zapuščine, od katere se potem odmeri višina nujnega deleža za vse zakonite dediče, ki so upravičeni do dedovanja. Če od celotne vrednosti zapuščine odštejemo vrednost nujnih deležev, pridemo do razpoložljivega dela, s katerim bi lahko zapustnik prosto razpolagal preko oporoke, daril, volil.

Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež. V zapuščino in v izračun nujnega deleža namreč ne spadajo gospodinjski predmeti in del premoženja, ki ustreza prispevku potomcev in posvojencev ter njihovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen plodov in koristi, ki bi jih imel od podarjenih stvari. Če pa je zapustnikova volja, da se darilo ne vračuna v dedni delež, mora zapustnik to voljo izjaviti ob daritvi ali najkasneje v oporoki.

Če vrednost oporočnih razpolaganj (razpolaganje s svojim premoženjem preko oporoke) in daril presega razpoložljivi del zapustnikovega premoženja, govorimo o tem, da je prikrajšan nujni delež. Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež. Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki pa se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež. Če bi bil torej določen nujni dedič oškodovan, ker ne bi prejel ustreznega nujnega deleža, se na njegovo zahtevo najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja in če nujni delež še ni pokrit, se vračajo tudi darila.

Kadar se po zapustnikovi volji darilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila sploh ne bi bilo. Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril ne skrbi po uradni dolžnosti sodišče, temveč lahko to zahtevajo samo nujni dediči.

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Spremembe pri normiranem d.o.o.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2U) je prinesel spremembe na področju dosedanje možnosti, da je tudi pravna oseba npr. d.o.o. normiran. Ukinja se namreč posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in zavezanec, ki je do začetka uporabe tega zakona ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, mora z začetkom uporabe tega zakona, torej od 1.1.2025 prenehati ugotavljati davčno osnovo na ta način.

Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 26.11.2024, v veljavo je stopil naslednji dan, uporablja pa se od vključno 1.1.2025.

Za davčno svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Organizacija dela od doma in obdavčitev nadomestila

Zakon o delovnih razmerjih definira delo od doma kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Delodajalec in delavec morata delo na domu dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi, za celotni delovni čas delavca ali samo za del tega časa. V pogodbi o zaposlitvi  uredita pravice, obveznosti in druge pogoje za delo na domu.  Delavcu pripadajo enake pravice kot jih imajo drugi zaposleni pri delodajalcu (dopust, regres, bolniški dopust, prehrana med delom, itd.), poleg tega pa tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita v pogodbi o zaposlitvi, neobdavčena pa je le z Zakonom o dohodnini predpisana višina tega nadomestila.

V skladu z 10. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oz. splošnega akta delodajalca, ne všteva v dohodnino do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu, kar od 1. 3. 2024 znaša 4,44 eur na dan (vsakoletna sprememba vrednosti). Do omenjene vrednosti se ne obračuna niti prispevkov za socialno varnost.

Pred začetkom dela od doma mora delodajalec o tem obvestiti Inšpektorat za delo preko portala SPOT. Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delo se na domu tudi ne bo smelo opravljati, če je takšna dela prepovedal zakon ali drugi predpis.

Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

V katerih primerih se odpravnina obdavči

Finančna uprava Republike Slovenije je na svoji spletni strani že aprila 2024 objavila 15. izdajo brošure “Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja”, v kateri so poleg ostalega opisane tudi davčne obremenitve povezane z odpravninami, kot sledi v nadaljevanju, od točke 4.8 do 4.13. tega dokumenta. Dostop do omenjene brošure je na voljo na naslednji povezavi: FURS – dohodnina_dohodek_iz_zaposlitve.

4.8 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu oziroma razlogu nesposobnosti, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v zakonu (primeroma Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o obrambi), vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (9. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se znesek dohodka, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Primeroma so v 108. členu ZDR-1 določeni pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine, ki pripada delavcu glede na leta zaposlitve pri delodajalcu. V četrtem odstavku 108. členu ZDR-1 je tudi določeno, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove določene v prvem odstavku tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Če delodajalec odpravnino izplača po kolektivni pogodbi in je znesek izplačila višji, kot je določeno v drugem odstavku 108. člena ZDR-1, se razlika všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Za odpravnino, ki se davčno obravnava v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Navedeno pomeni, da se vsaka naslednja odpravnina izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnova za plačilo prispevkov je, v skladu s 144. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (in velja tudi za ostale prispevke), določena v višini zneska dohodka, od katerega se skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina. Navedeno pomeni, da se prispevki za socialno varnost od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, obračunajo in plačajo od zneska odpravnine, ki presega znesek, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo.

V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. V primeru izplačila sorazmernega dela odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se, v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4.9 Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

V skladu z 11. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon (primeroma Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o obrambi) v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Primeroma so v 79. členu ZDR-1 določeni pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine, pri čemer je določeno, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Za odpravnino, za katero velja posebna davčna obravnava, se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Glede na navedeno se vsaka naslednja odpravnina, izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnova za plačilo prispevkov je, v skladu s prvim odstavkom 115. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 (in velja tudi za ostale prispevke), določena v višini zneska dohodka, od katerega se skladno z ZDoh-2, plačuje dohodnina. Prispevki se torej plačujejo od osnove, ki je enaka znesku odpravnine, ki se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se všteva znesek odpravnine zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki presega znesek, ki je kot neobdavčen določen z 11. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (znesek določen v zakonu, vendar ne več kot 3 povprečne plače zaposlenih v Sloveniji).

4.10 Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1

Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko v skladu s prvim odstavkom 118. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 med dohodke iz delovnega razmerja v 5. točki prvega odstavka 37. člena uvršča vsako nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne prejemke.

V navedenem primeru ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), niti ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas).

Glede na navedeno se denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

4.11 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91.  členu ZDR-1

V skladu s 5. točko prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4.12 Odpravnina po 83. členu Zakona o javnih uslužbencih

Zakon o javnih uslužbencih – ZJU v 83. členu ureja prenehanje položaja. Osmi odstavek 83. člena ZJU določa, da ima uradnik, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika, pravico do odpravnine v višini ene petine povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Temu uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje.

V navedenem primeru ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), niti ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas).

Iz navedenega izhaja, da se odpravnina, izplačana v skladu z osmim odstavkom 83. člena ZJU, v višini, kot jo določa osmi odstavek 83. člen ZJU, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

4.13 Sorazmerna odpravnina po 90. členu ZDR-1

V skladu s šestim odstavkom 91. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Pred uveljavitvijo ZDR-1 je to pravico določal 90. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR.

Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ker se sorazmerni del odpravnine, izplačan zaradi prekinitve delovnega razmerja s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, to izplačilo ne vpliva na davčno obravnavo izplačila odpravnine zaradi prekinitve delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.

Če bi želeli preveriti, v katerih primerih in v kakšni višini vam pripada odpravnina, si preberite tudi naš članek na omenjeni povezavi: Odpravnina.

Za davčno in pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Odpravnine ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki razmejuje med odpravnino za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in odpravnino za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredne odpovedi ter upokojitve.

Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino od osnove, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina od tako odmerjene osnove v višini:

–        1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

–        1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

–        1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika že prej omenjene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če je delodajalec odpovedal pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je delavcu istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec pa jo je sprejel, ni dolžan izplačati odpravnine. Enako velja v primeru, če delavec tovrstne ponudbe ne sprejme in mu preneha delovno razmerje. Če pa bi delavec sprejel neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem. Če delavec zavrne ponudbo delodajalca za novo zaposlitev, ki je bodisi neustrezna bodisi za določen čas, mu odpravnina pripada.

Kadar pa delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu ponujena ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ter delavec sklene to pogodbo o zaposlitvi, je prvotni delodajalec razbremenjen plačila odpravnine, če se drugi delodajalec zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Tudi delavcu, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali prisilne poravnave, pripada odpravnina, kot je predhodno navedena.

Navedli smo torej primere odpravnin, ki jih mora izplačevati delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz dveh razlogov ter iz razloga stečajnega postopka, prisilne likvidacije in poravnave, delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino tudi v primeru, ko delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca, ki so našteti v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih. Tudi v tem primeru se odpravnina obračunava na zgoraj navedeni način.

Odpravnina v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Odpravnina pripada tudi delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, bodisi zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ali dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Odpravnina je v takem primeru obračunana drugače kot pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za eno leto ali manj, delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 prej navedene osnove, za pogodbe sklenjene za več kot eno leto, pa delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripada pravica do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečani za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela (nad enim letom).

Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Delavec nima pravice do odpravnine tudi v primeru, ko po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom za nedoločen čas pri delodajalcu ali pa ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnine ob upokojitvi se izplačajo delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi zaradi upokojitve in je bil najmanj pet let zaposlen pri delodajalcu. Odpravnina je določena v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Če pa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugačne pogoje, se pri določitvi odpravnine uporabi kolektivna pogodba. Primeri, ko delavcu po upokojitvi ne pripada odpravnina oz. ne v celoti, pa so navedeni v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Če vas zanima, kako se obdavčuje odpravnine, si preberite naš članek na povezavi: Odpravnine in davki.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Vzorec najemne pogodbe in prijava stalnega prebivališča

Na naši spletni strani nudimo brezplačni vzorec najemne pogodbe, ki si ga pogodbeni stranki po potrebi tudi prilagodita. Vzorec najemne pogodbe je na naslednji povezavi:

Najemna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS_posodobitev 2024

Pogosto prejemamo klice najemodajalcev z vprašanji, kako urediti prijavo stalnega prebivališča najemnika na naslovu najetega stanovanja, ne da bi imeli po njegovem odhodu iz stanovanja težave  glede izbrisa stalnega prebivališča na tem naslovu. Problematiko o tem področju si lahko preberete v članku, objavljenem na naslednji povezavi: https://www.pravnisos.si/objava/problematika-stalnega-in-zacasnega-prebivalisca-najemnikov/

Težave pri izbrisu prijave stalnega prebivališča ni mogoče predvideti, lahko pa pogodbeni stranki v pogodbi definirata pogoje, ki bodo najemnika motivirali k čim prejšnji prijavi na naslovu novega stalnega prebivališča, kar je pogoj, da se izbriše stalno prebivališče na naslovu vaše oddane nepremičnine.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju priprave najemne pogodbe smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti in davčne ugodnosti 

Dohodnina od dobička iz kapitala se ugotavlja ob odsvojitvi kapitala (nepremičnine, vrednostnih papirjev, deležev v gospodarski družbi, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponih). Vendar zajema pojem odsvojitev kapitala širši pomen kot samo prodajo kapitala, vključuje namreč tudi darovanje in zamenjavo kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo likvidacijske mase oz. izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe in druge primere izplačila lastniškega deleža, bodisi v denarju ali naravi.

Obdavčitev darilne pogodbe smo že obravnavali v našem članku https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/, tokrat pa se bomo posvetili vprašanju, v katerem primeru se lahko darovalec, ki podarja kapital, izogne plačilu dohodnine od dobička iz kapitala.

Če darovalec podarja kapital svojim družinskim članom, zakoncu ali svojemu otroku, potem ima možnost, da odloži ugotavljanje davčne obveznosti ter pri prijavi darilne pogodbe to priglasi davčnemu organu. V tem primeru se bo dobiček iz kapitala ugotavljal šele tedaj, ko bo obdarjenec (prejemnik darila) ta kapital odsvojil. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti pa ni samo v tem, da se je časovno to ugotavljanje dohodnine od dobička iz kapitala premaknilo na kasnejši čas, temveč tudi v tem, da obdarjenec obdrži pogoje pridobitve tega kapitala, kot jih je imel darovalec. Povedano drugače, šteje se, da je obdarjenec pridobil kapital v istem času in po istih cenah kot darovalec. Torej, če je bil darovalec lastnik kapitala npr. 14 let in ga je obdarjenec obdržal več kot eno leto, potem obdarjenec pri odsvojitvi kapitala ni več obdavčen z dohodnino od dobička iz kapitala, saj se mu šteje, da ima kapital več kot 15 let.

Zanimivo je, da je življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev dokaj natančno definiral Zakon o dohodnini, po kateri se šteje, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.

Če darovalec, ki podarja svoj kapital svojem zakoncu ali otroku, to pravico ne bo izkoristil v zakonsko predvidenem času, bo darovalec dolžan predložiti FURS-u napoved za odmero dohodnine. Odlog predstavlja davčno ugodnost, ki jo potrebno priglasiti  najpozneje do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, FURS pa sprejme odločbo s katero odobri ali pa ne odobri tega odloga.

Vrhovno sodišče je moralo presojati primer, ko darovalec ni mogel odložiti davčnih obveznosti in tako nuditi ugodnosti obdarjencu, saj je imel kapital v lastništvu več kot 15 let (odlog za neobstoječo davčno obveznost se ne more priglasiti). Presodilo je, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 treba razlagati tako, da lahko davčni zavezanec v takšnem primeru, ob nadaljnji obdavčljivi odsvojitvi podarjenega kapitala v svoji davčni napovedi uveljavlja ugodnosti, ki mu gredo po 100. členu ZDoh-2, ne da bi bila za to potrebna izdaja posebne odločbe o odlogu. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za odlog, ki bi bilo sicer predmet takšne odločbe, pa je del presoje davčnega organa v postopku odmere dohodnine ob nadaljnji odsvojitvi kapitala.

Kot primer lahko navedemo starše, ki so imeli v lasti nepremičnino več kot 15 let in so se odločili, da nepremičnino podarijo otroku. Odloga ne morejo priglasiti FURS-u, ker nimajo več davčnih obveznosti po 15. letih lastništva, kljub vsemu pa bo njihov otrok lahko uveljavljal ugodnosti kot da bi se odlog zgodil. Tako lahko nepremičnino proda naprej brez plačila dohodnino od dobička iz kapitala, saj se tudi njemu šteje, da ima več kot 15 let lastništvo nepremičnine.

Se sprašujete kako razdeliti svoje premoženje med potomce, ali bi bilo to primerno prepustiti dedovanju ali pa skleniti ustrezno pogodbo. Ali iščete odgovor katera pogodba je za vaš primer najustreznejša? S pravnimi in davčnimi nasveti smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812.

POSTOPEK OB VROČANJU ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA

Mnogi delodajalci se ob odločitvi, da bodo zaposlenega odpustili, soočijo z vprašanjem, kako pravilno vročiti odpoved delavcu, da ne bi prišlo do procesne napake in kršenja zakona. Vročitev odpovedi se ne razlikuje glede na redno ali izredno odpoved delovnega razmerja, ampak je odvisen od okoliščin, v katerih delodajalec podaja odpoved delovnega razmerja.

Skladno z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) se odpoved delovnega razmerja praviloma vroča osebno, v prostorih delodajalca, sicer pa:

• s priporočeno pošiljko s povratnico ali
• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Postopek ob vročitvi je glede posameznih okoliščin opisan v nadaljevanju.

1. Delavec je na delovnem mestu

Če je delavec na delovnem mestu (praviloma), mu delodajalec pisno odpoved delovnega razmerja vroči v svojih prostorih. Dodatno velja poudariti, da mora odpoved vsebovati podatke o tem, kdaj je bila vročena delavcu ter podpis delavca, s katerim delavec potrdi, da je prejel odpoved. V primeru, da delavec odkloni vročitev odpovedi oz. ne želi potrditi prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da je bila vročitev opravljena. Dokazno breme za vročitev je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

2. Delavca ni na delovnem mestu

Delavcu se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči tako, da se mu jo pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, pri čemer se za vročanje uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. V kolikor vročevalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti, poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko delavec pisanje dvigne. V kolikor delavec poštne pošiljke ne dvigne v 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se naslovniku oz. delavcu poštna pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

3. Delavec nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji

V primeru, da delavec nima začasnega ali stalnega bivališča v Sloveniji in pravi naslov delodajalcu ni znan, delodajalec odpoved delovnega razmerja v zaprti ovojnici nabije na oglasno desko oziroma drugo oglasno mesto, ki je delavcu dostopno na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni, se šteje, da je bila odpoved delovnega razmerja zaposlenemu vročena.

 V obratnem primeru, ko želi podati odpoved delovnega razmerja delavec in delodajalec na svojem sedežu ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu za delo.

Sicer pa naj bi tudi v primeru, da vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavec po pošti, uporabljali pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju in ne pravilo o vročanju s priporočeno pošiljo s povratnico po predpisih o poštnih storitvah.

Zaradi polemik o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladno s 4. odstavkom ZDR-1, ki je določal, kako poteka vročitev v primeru, ko delavec ne prevzame pošiljke, ki je naslovljena nanj, je bil ta odstavek do nadaljnjega razveljavljen s strani Ustavnega sodišča in sicer s sodbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20, z dne 16.3.2017. V celoti lahko sodbo prebereta na spletni strani Ustavnega sodišča: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31122.

Imate še dodatna vprašanja v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja?  Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

ATIPIČNI DAVČNI ZAVEZANEC

Kdo je atipični davčni zavezanec?

Gre za malega davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV zgolj za pridobivanje blaga znotraj Unije in/ali za čezmejno opravljanje storitev. Podatki o teh davčnih zavezancih so objavljeni tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), na seznamu davčnih zavezancev so označeni s črko »P«.

Za tovrstne davčne zavezance je značilno, da ne obračunavajo DDV od domačih dobav, nimajo pravice do odbitka DDV in tudi niso plačniki DDV po 76.a členu ZDDV-1.

Kdaj mali davčni zavezanec postane atipični davčni zavezanec?

• če opravlja storitve davčnemu zavezancu, ki je iz druge države članice EU  – pred izdajo računa zavezancu v EU z DDV identifikacijsko številko, se mora registrirati kot atipični davčni zavezanec. Velja za storitve, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktiva Sveta 2006/112/ES  izključno prejemnik storitev;
• če prejema storitev od drugega davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (s strani davčnega zavezanca iz EU in tretjih držav – tudi on bi moral imeti ID številko za DDV). To velja za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s  25. členom ZDDV-1 (ko mora DDV plačati prejemnik storitve – splošno pravilo za davčnega zavezanca).  Predhodno je potrebno preveriti ali za storitev veljajo posebna pravila;
• če ima nabave blaga iz članice EU v tekočem koledarskem letu večje od 10.000 EUR – identifikacijsko številko je potrebno pridobiti pred pridobitvijo blaga, ki bi presegel mejo 10.000 EUR.

Za dodatno razumevanje glede obdavčitve pri prejemu storitev, velja naslednje FURS-evo pojasnilo: »Mali davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je plačnik DDV in se mora identificirati za namene DDV. Obveznost obračuna DDV se nanaša tudi na malega davčnega zavezanca, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi mali davčni zavezanec iz druge države članice ali davčni zavezanec s sedežem izven Unije. Malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, prejme pa storitve, ki so po določbah ZDDV-1 oproščene plačila DDV, se ni treba identificirati za namene DDV.«

Kaj mora storiti, da postane atipični davčni zavezanec?

Na edavke mora pravočasno oddati zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV – elektronski obrazec DDV-P2.

Katero klavzulo mora napisati, ko izstavite račun za opravljene storitve v EU?

DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU 2006/112/ES – reverse charge (for recipient).

Kaj mora storiti, ko prejme račun od dobavitelja iz EU ali tretje države?

V kolikor atipični davčni zavezanec prejme račun za storitve, ki jih je opravil davčni zavezanec v tujini, mora atipični davčni zavezanec obračunati in plačati DDV po stopnji, ki velja v Sloveniji.

Obveznosti atipičnega davčnega zavezanca:

• vsak mesec oddaja DDV-O obrazca, tudi če v tem mesecu ni imel nobenega izdanega računa v EU (oddate prazen obrazec);
• če pa je izdal račun v EU, pa odda do 20. v mesecu za pretekli mesec tudi RP-O rekapitulacijsko poročilo, skupaj z DDV-O obrazcem, v katerega mora obvezno vpisati tudi ID številko za DDV kupca iz EU. V primeru, da je izdal račune v EU končnim potrošnikom, torej nezavezancem za DDV, teh računov ne vključuje v RP-O rekapitulacijsko poročilo in DDV-O obrazec.

Obveznosti atipičnega davčnega zavezanca, ki prodaja blago na daljavo (npr. preko spletne trgovine) ali elektronske storitve končnemu potrošniku v EU

Za malega davčnega zavezanca, ki opravlja prodajo blaga na daljavo in elektronske storitve, velja do 10.000 eurov kraj obdavčitve v Sloveniji, zato mu do tega praga ni treba obračunavati DDV. Kraj obdavčitve se prenese v države potrošnikov, ko se preseže prag 10.000 eurov in od teh dobav se nato obračunava DDV države potrošnika. Mali davčni zavezanec se mora potem vključiti v Unijska ureditev VEM (OSS) ali pa identificirati za DDV v državi potrošnika. Predpogoj za vključitev v unijsko ureditev je predhodna identifikacija za namene DDV (vendar ne redna – še vedno lahko uporablja posebno ureditev za male davčne zavezance).

Kdaj mora postati navaden oz. redni DDV zavezanec?

• ko preseže obdavčljivi promet nad 50.000 EUR v zadnjih 12 mesecih (ne 12 mesecev v koledarskem letu);
• od višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.

V sistem DDV se lahko davčni zavezanci vključijo tudi prostovoljno.  Zavezanci z redno ID za DDV pridobijo tudi pravico do odbitka vstopnega DDV.

Potrebujete davčno pomoč? Poiščite davčni nasvet pri našem davčnem svetovalcu, kontaktirajte nas.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.