ARA IN ODSTOPNINA
25. 8. 2017
ARA IN ODSTOPNINA V POGODBAH
Pri sklepanju pogodb se vsaka od pogodbenih strank želi zavarovati, da bo tudi nasprotna stranka izpolnila svoje obveznosti oziroma, da bo imela nasprotna stranka interes pogodbo izpolniti oziroma jo spoštovati.
Pri sklepanju pogodb se tako srečujemo z različnimi oblikami in načini zavarovanja izpolnitve oz. preprečevanja kršitve. Praksa pozna različne oblike takšnega zavarovanja, kot na primer poroštvo, pogodbena kazen, bančna garancija za izpolnitev, cesija, factoring itd. Ta objava se bo natančneje posvetila ari in odstopnini (tudi skesnini), ki sta gotovo ena izmed najpogostejših oblik zavarovanja izpolnitve pogodbe, ki se jih poslužujemo.
Pri pogodbah pravo strankama dopušča, da se lahko dogovorijo, kot jim najbolj ustreza, vse dokler ni dogovor strank nepravičen, neenak, pretiran ali kazniv. V primeru, da se stranki dogovorita za uporabo katere izmed možnosti, ki jih ponuja obligacijsko pravo (torej Obligacijski zakonik), pa sta se stranki dolžni držati določil, ki jih ta zakon določa. Ta prispevek je namenjen pojasnjevanju pomena dveh institutov, ki ju ureja Obligacijski zakonik – ara in odstopnina.
Obe možnosti sta urejeni v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), v poglavju IX. In sicer:
- 64. člen OZ – ara
»(1) Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.
(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
(3) Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.«
- 65. člen OZ – neizpolnitev pogodbe v primeru vplačila are
»(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.
(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
(3) Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude….«
- 66. člen OZ – delna izpolnitev pogodbe v primeru vplačila are
»(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino…«
Če od pogodbe odstopi upnik, torej oseba, ki čaka na izpolnitev pogodbe, mora vrniti to, kar je dobil delno izpolnjeno ter se poslužiti drugih pravnih poti za povrnitev škode zaradi neizpolnjene pogodbe.
Dogovor o vplačilu are priporočamo predvsem pri kupoprodajnih pogodbah. Na ta način boste vsaj deloma zavarovani, da »ne boste ostali brez vsega«, obenem pa tudi kupec pokaže svojo resnost. Višina are zakonsko ni določena, tako da se lahko s kupcem dogovorite poljuben znesek, ki pa ne sme biti pretiran. Zato predlagamo, da se dogovorite za višino are približno 10%, vendar je to seveda odvisno od vas samih.
- 67. člen – odstopnina
»(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).
(2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.
(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu….«
Stranki pogodbe se lahko dogovorita, do kdaj katerakoli od strank odstopi od pogodbe in nasprotni stranki plača skesnino, s čimer ni več dolžna izpolniti pogodbe. Rok za to možnost določita stranki sami, kadarkoli, vendar najkasneje do trenutka, ko ena izmed strank izpolni oziroma prične z izpolnjevanjem pogodbe (dogovora) oziroma ko poteče rok za izpolnitev pogodbe.
Razlika med odstopnino in aro je predvsem to, da se v primeru neizpolnitve pogodbe (dogovora) ara plača v dvojnem znesku, odstopnina pa v enojnem, dogovorjenem znesku, ob tem, da lahko aro zahteva le nekriva stranka – torej stranka, ki ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. Odstopnino pa lahko vplača katerakoli od strank.
Zakon omogoča tudi kombinacijo obeh institutov in sicer tako, da se stranki dogovorita za aro in možnost odstopiti od pogodbe še pred potekom roka za izpolnitev oziroma preden je pogodba izpolnjena.
- 68. člen – ara kot odstopnina
»(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.
(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.«
Ustreznost vsakega od omenjenih načinov utrditve obveznosti je odvisna od dogovora oziroma pogodbe, ki jo sklepate, zato svetujemo, da še pred vključevanjem katerekoli od opisanih načinov utrditve obveznosti izpolnitve pogodbe, premislite, kaj bo ugodnejše za vas. Za pravni nasvet v zvezi z vašo pogodbo nas kontaktirajte.
Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.