Odpravnina
24. 10. 2024
Odpravnine ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki razmejuje med odpravnino za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in odpravnino za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredne odpovedi ter upokojitve.
Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino od osnove, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina od tako odmerjene osnove v višini:
– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika že prej omenjene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Če je delodajalec odpovedal pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je delavcu istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec pa jo je sprejel, ni dolžan izplačati odpravnine. Enako velja v primeru, če delavec tovrstne ponudbe ne sprejme in mu preneha delovno razmerje. Če pa bi delavec sprejel neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem. Če delavec zavrne ponudbo delodajalca za novo zaposlitev, ki je bodisi neustrezna bodisi za določen čas, mu odpravnina pripada.
Kadar pa delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu ponujena ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ter delavec sklene to pogodbo o zaposlitvi, je prvotni delodajalec razbremenjen plačila odpravnine, če se drugi delodajalec zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.
Tudi delavcu, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali prisilne poravnave, pripada odpravnina, kot je predhodno navedena.
Navedli smo torej primere odpravnin, ki jih mora izplačevati delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz dveh razlogov ter iz razloga stečajnega postopka, prisilne likvidacije in poravnave, delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino tudi v primeru, ko delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca, ki so našteti v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih. Tudi v tem primeru se odpravnina obračunava na zgoraj navedeni način.
Odpravnina v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Odpravnina pripada tudi delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, bodisi zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ali dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Odpravnina je v takem primeru obračunana drugače kot pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za eno leto ali manj, delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 prej navedene osnove, za pogodbe sklenjene za več kot eno leto, pa delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripada pravica do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečani za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela (nad enim letom).
Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Delavec nima pravice do odpravnine tudi v primeru, ko po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom za nedoločen čas pri delodajalcu ali pa ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec.
Odpravnina ob upokojitvi
Odpravnine ob upokojitvi se izplačajo delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi zaradi upokojitve in je bil najmanj pet let zaposlen pri delodajalcu. Odpravnina je določena v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Če pa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugačne pogoje, se pri določitvi odpravnine uporabi kolektivna pogodba. Primeri, ko delavcu po upokojitvi ne pripada odpravnina oz. ne v celoti, pa so navedeni v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Če vas zanima, kako se obdavčuje odpravnine, si preberite naš članek na povezavi: Odpravnine in davki.
Za pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.