Kdo je lahko vzdrževani družinski član?
22. 1. 2022
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vzdrževani družinski člani
Davčno osnovo lahko zavezanci za dohodnino zmanjšajo za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov. Pogosto se sprašujete ali vaš otrok, starš ali zakonec spada mednje oz. ali izpolnjuje pogoje, da ga davčni organi priznajo kot vašega vzdrževanega družinskega člana. Le otroci do 18. leta starosti izpolnjujejo ta pogoj brez omejitev. FURS v navodilih k Vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za VDČ razlikuje naslednje kategorije vzdrževanih družinskih članov:
A1 – otrok do 18. leta starosti.
A2 – otrok od 18. do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in ni zaposlen ter ne opravljanja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.
A3 – otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.
A4 – otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2.
A5 – otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Olajšava se ne prizna zavezancu, čigar otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Tedaj se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.
B1 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ne glede na starost.
B2 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom socialnem vključevanju invalidov in se ne šola, kadar nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne glede na starost. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Za otroka pod oznako B velja:
– otrok s statusom invalida, ki mu je bil status priznan na podlagi odločbe v skladu z Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ima enakovreden status otroku, ki ima status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
– olajšava se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka.
Za otroka pod oznako A in B velja:
– lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja;
– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;
– druga oseba, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.
C – zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca velja tudi zunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
D – starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa; pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
E – drug član kmetijskega gospodinjstva, ki pri zavezancu, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.
Vir: FURS
Če med letom niste uveljavljali vzdrževanega družinskega člana kot posebno olajšavo pri izračunu akontacije dohodnine ali pa bi želeli spremeniti podatke, to lahko storite do 5.2. in posebna olajšava se vam bo upoštevala pri informativnem izračunu dohodnine. Seveda to lahko storite tudi kasneje, vendar morate počakati na informativni izračun in nato podati ugovor zoper informativni izračun.
Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja ali poslovnega svetovanja ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.