DDV novosti pri e-trgovanju ter vprašanja in odgovori

 

VPRAŠANJA IN ODGOVORI Z DAVČNEGA PODROČJA ZA POSLOVNE SUBJEKTE

1. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?

Poslovni subjekt, ki se odloči za uporabo sistema VEM (unijska ureditev) mora prek tega sistema prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v tej posebni ureditvi. Posebne ureditve ne more uporabiti samo za prodaje blaga na daljavo.

 2. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?

Načeloma se za ta poslovni subjekt nič ne spremeni, ker ima sedež samo v eni državi članici in skupna vrednost dobav blaga ne presega 10.000 evrov. Te dobave se obravnavajo enako kot domače dobave opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji.

Lahko pa se uporabijo splošna pravila in plačilo DDV v državi članici potrošnje. V tem primeru se lahko v Sloveniji registrirate na podlagi unijske ureditve. Če se ne želite registrirati v posebno unijsko ureditev, se lahko identificirate za namene DDV v državah članicah prihoda blaga.

 3. Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah  članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?

Ne, prag 10.000 evrov zanj ne velja, ker davčni zavezanec blago odpošilja iz dveh držav članic. Da bi ta prag veljal, mora imeti davčni zavezanec sedež v eni državi članici iz katere odpošilja tudi blago.

4. Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?

Ne, prag v višini 10.000 evrov velja samo za davčne zavezanec s sedežem v Uniji.

5. Katere storitve in dobave blaga se štejejo v prag 10.000 EUR?

Prag v višini 10.000 EUR  velja samo za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve (TBE storitve) ter prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Prag torej ne velja za ostale storitve, opravljene končnim prejemnikom v EU.

6. Ali velja prag 10.000 EUR prometa za prodajo v vse države članice EU skupaj ali za vsako posebej po 10.000 EUR?

Prag 10.000 EUR velja za prodajo v vse države članice EU skupaj (razen Slovenije), ob pogoju, da ima dobavitelj ali ponudnik sedež ali stalno bivališče samo v Sloveniji. Prag se izračuna ob upoštevanju skupne vrednosti čezmejnih telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev (TBE storitve) ter prodaj blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Uporablja se za dobavitelje blaga na daljavo/izvajalce storitev TBE in domnevne dobavitelje.

7. Ali se gradbene storitve fizičnim osebam v drugo državo članico EU tudi štejejo v prag 10.000 EUR?

Ne. Prag v višini 10.000 EUR ne zajema gradbenih storitev (ali drugih storitev, razen telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev).

V zvezi z gradbenimi storitvami, opravljenimi končnim potrošnikom v drugih državah članicah, imate na voljo dve možnosti:

1. a) lahko se identificirate za namene DDV v državah članicah, v katerih opravljate gradbene storitve ter prijavite in plačate dolgovani DDV v okviru nacionalnega obračuna DDV v vsaki posamezni državi članici ali
2. b) se registrirate v posebno unijsko ureditev VEM.

To je preprosta spletna registracija, ki jo opravite na spletnem portalu e-Davki in se uporablja za vse čezmejne prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in za vse opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU.

Če ste vključeni v posebno unijsko ureditev VEM, prijavite DDV, ki je zapadel v plačilo v drugih državah članicah EU, prek posebnega obračuna DDV in plačate DDV na za to posebej določen račun. Preko te ureditve torej obračunavate DDV za vse storitve in dobave blaga na daljavo, ki jih boste opravljali končnim potrošnikom v katerikoli drugi državi članici. V tem primeru se ni mogoče odločiti tudi za identifikacijo za namene DDV v posamezni državi članici za storitve, opravljene končnim potrošnikom.

8. Kako se poroča popravke posebnega obračuna iz preteklih obdobjih v okviru posebne ureditve OSS? Ali so ti popravki dejansko popravljene (pravilne) vrednosti, kakršna bi se morala poročat v preteklem obdobju, ali se poroča samo razlika do pravilne vrednosti?

V drugem odstavku člena 61 Izvedbe Uredbe Sveta EU 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 je določeno, da se spremembe zneskov v obračunu DDV za obdobja od tretjega obračunskega obdobja v letu 2021, opravijo le v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov  (torej na način popravkov iz preteklih obdobij v tekočem posebnem obračunu). Navedeno pomeni, da se v tekoči obračun vključi popravke zneskov iz preteklih obračunskih obdobij, in sicer samo znesek DDV, ki je predmet popravka.

Davčni zavezanec lahko v posebnih obračunih v razdelku »Popravek obračuna DDV« popravlja prvotno poročane zneske, in sicer:

• v primeru premalo poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča le vrednost, ki je bila premalo poročana,
• v primeru preveč poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča vrednot, ki je bila preveč poročana s predznakom minus.

9. Za katero obdobje se bo oddajal posebni obračun za OSS?

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal unijsko in/ali neunijsko ureditev, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsako obračunsko obdobje (koledarsko trimesečje), ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne.

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal uvozno ureditev, ali njegov posrednik, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsak koledarski mesec ne glede na to, ali ali je bila prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga opravljena ali ne.

10. Kakšen je rok za oddajo posebnega obračuna?

Unijska ureditev – Posebni obračun bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v EU sistem OSS«.

Neunijska ureditev – Posebni obračun DDV bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v Non EU sistem OSS«.

Uvozna ureditev – Posebni obračun bo moral  davčni zavezanec predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku meseca), na katero se obračun nanaša, in sicer  v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v uvozni sistem OSS«.

11. Na kateri TRR in sklic se bodo morale plačati obveznosti iz posebnega obračuna za OSS ter rok za plačilo?

Davčni zavezanec, ki bo prijavil uporabo posebne unijske, neunijske oziroma uvozne ureditve, bo moral plačati DDV ob predložitvi posebnega obračuna DDV oziroma najpozneje na dan poteka roka za predložitev obračuna. Pri plačilu bo moral navesti ustrezen obračun DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki ga določi davčni organ.

Davek se bo plačal na račun IBAN SI56011006000043576, DDV po posebni ureditvi VEM, Šmartinska cesta 55, Ljubljana. Pri sklicu se bo uporabilo nestrukturirano referenco. Oblika bo odvisna od ureditve:

Unijska ureditev: <MSID>/davčna številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/SI11006463/Q3.2021

Neunijska ureditev: <MSID>/EU številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/EU705010090/Q3.2021

Uvozna ureditev: <MSID>/IM številka/mesečno obdobje.leto

Primer: SI/IM7050100117/M07.2021

Davčni zavezanec bo moral pri svoji banki preveriti, na kakšen način pravilno vnese nestrukturirano referenco. Če bo izbrana NRC referenca, ni mogoče vnesti ostalih podatkov v polji za strukturirano referenco (polje se zapre). Namesto tega se bo referenca vnesla v polje NAMEN.

12. Davčni zavezanec je že identificiran za namene DDV v drugih državah članicah, in sicer zaradi preseženega limita (zaradi dobav blaga na daljavo) v drugi državi članici, sedaj bi se rad identificiral za posebno ureditev za OSS. Ali se mora v teh državah deregistrirati ali se bo to uredilo avtomatično, ko se bo prijavil v posebno ureditev OSS?

Davčni zavezanec, ki se namerava vključiti v posebno ureditev OSS, bo moral to ureditev uporabljati za vse dobave blaga na daljavo in opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah. Davčni zavezanec, ki bo želel uporabljati posebno ureditev OSS, se bo moral v drugih državah članicah deregistrirati, če se je identificiral samo zaradi preseženega limita od dobav blaga na daljavo.

13. Atipični davčni zavezanec (prejemanje in opravljanje storitev v EU) sprašuje, ali je pogoj za vstop v OSS redna identifikacija za namene DDV ali lahko vstopi tudi, če je atipični zavezanec.

Ne, davčni zavezanci, identificirani za namene DDV kot atipični davčni zavezanci, ne izpolnjujejo pogoja za vstop v posebno ureditev OSS, v katero se lahko vključijo samo davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV po splošni ureditvi. Kot atipične davčne zavezance se razume davčne zavezance, identificirane za namene DDV kot prostovoljne po četrtem odstavku 4. čl. ZDDV-1, davčne zavezance, katerih skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eur in davčne zavezance, ki opravljajo in/ali prejema storitve po četrtem odstavku 78. čl. ZDDV-1.

14. Davčni zavezanec je prejel informacijo, da naj bi bila tudi Norveška s 1. 7. v sistemu OSS (posebni dogovor) – ali to drži?

Uvozna ureditev se lahko uporablja neposredno (brez obveznosti imenovanja posrednika) ali posredno prek posrednika s sedežem v Uniji. Z Norveško je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči na področju DDV, vendar ta sporazum velja le, če davčni zavezanec iz Norveške opravlja prodajo blaga iz te države.

Od 1. julija 2021 bo treba za vse komercialno blago, uvoženo v Unijo, obračunati DDV.  Poenostavitev pri obračunu DDV za prodajo blaga majhne vrednosti lahko davčni zavezanec uporabi z registracijo v posebno uvozno ureditev (IOSS) v eni od držav članic EU. Če se odloči za registracijo v IOSS, se bo moral registrirati le v eni od držav članic EU, prodajal pa bo lahko v vseh 27 državah članicah EU. Imenovati bo moral posrednika, ki ga bo registriral v IOSS v državi članici, v kateri ima posrednik sedež in bo za njega izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz posebne uvozne ureditve. Davčnemu zavezancu iz Norveške pa zaradi sporazuma o medsebojni pomoči na področju DDV ne bo treba imenovati posrednika.

Če se davčni zavezanec ne prijavi v IOSS, bodo pristojni carinski organi ob uvozu blaga majhne vrednosti obračunali DDV. Kupec v Uniji bo v tem primeru blago prejel šele po plačilu DDV.

15. Ali je že možno testirati oddajo posebnega obračuna in registracijskih obrazcev v okviru posebne ureditve OSS ter ali so že objavljene sheme posameznih obrazcev?

Na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer na portalu Beta eDavki, smo davčnim zavezancem že omogočili oddajo registracijskih in obračunskih obrazcev za namene testiranja. Sheme za navedene obrazce so objavljene na odprtem portalu eDavki.

16. Ali je lahko elektronski vmesnik istočasno registriran za unijsko ureditev OSS in za uvozno IOSS? Npr. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, preko elektronskega vmesnika prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v EU in prodaja blago iz EU in hkrati uvoženo blago končnim potrošnikom?

Da, davčni zavezanec, ki omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije je lahko istočasno vključen v unijsko in uvozno ureditev OSS. Če davčni zavezanec omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije (blago je na ozemlju Unije), se lahko vključi v unijsko ureditev. Če preko vmesnika omogoča tudi prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se vključi v uvozno ureditev. V slednjem primeru elektronski vmesnik postane domnevni dobavitelj, ker na podlagi prvega odstavka 6.a člena predloga ZDDV-1 (prvi odstavek 14.a člena Direktive o DDV) z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga znotraj Unije.

Več o elektronskih vmesnikih in njihovi vlogi je pojasnjeno v Pojasnilih EK o pravilih o DDV pri e-trgovanju (Explanatory Notes on the new VAT e-commerce rules).

17. Davčni zavezanec s sedežem v Uniji je zaradi preseženega praga prodaj blaga na daljavo znotraj Unije v Sloveniji identificiran za namene DDV. S 1. 7. 2021 se bo davčni zavezanec vključil v posebno ureditev OSS ter posledično s 30. 6. 2021 odjavil iz sistema DDV v Sloveniji. V zvezi s tem ga zanima, ali bo tuj davčni zavezanec za vračila blaga, vrnjena po 1. 7. 2021, nanašajo pa se na opravljene dobave do 30. 6. 2021, lahko znižal obveznost za slovenski DDV v okviru posebne ureditve OSS v državi sedeža, ali bo moral obdržati slovensko DDV številko in vračila, ki pomenijo znižanje izhodnega DDV, izvesti preko slovenske DDV številke. Meni, da bi se lahko vračila obravnavala v okviru posebne ureditve OSS, ne glede na to, če se vračilo nanaša na dobavo do 30. 6. 2021.

Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici lahko za vračilo blaga, dobavljenega na daljavo do 30. 6. 2021 ter vrnjenega s strani kupcev po 1. 7. 2021, ko se je v državi sedeža vključil v posebno unijsko ureditev OSS, v Sloveniji pa ne bo več identificiran za namene DDV, vloži zahtevek za vračilo DDV na podlagi 88.b člena ZDDV-1 v papirni obliki ali prek eDavkov (z ustreznimi dokazili). Vračila v okviru posebne ureditve OSS se lahko izvajajo samo za dobave blaga na daljavo, opravljene po 1. 7. 2021. Ker v obravnavanem primeru davčni zavezanec ne bo več identificiran za namene DDV, lahko predloži zahtevek za vračilo DDV v papirni obliki ali kot lasten dokument prek eDavkov, kateremu mora predložiti tudi ustrezna dokazila za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1.

18. Ali se skupna vrednost za določitev kraja dobave blaga na daljavo in opravljenih TBE storitev v višini 10.000 eur začne seštevati od 1. 7. dalje?

Ne, v zvezi s pragom je pomembno, da skupna vrednost opravljenih TBE storitev in dobavljenega blaga na daljavo brez DDV v tekočem koledarskem letu (2021) in v predhodnem koledarskem letu (2020) ne presega 10.000 eurov.

19. Ali so dobave blaga in vgradnja tega blaga končnemu potrošniku v drugi državi članici vključene v posebno ureditev VEM?

Če je bila opravljena dobava blaga z montažo, ne gre za dobave blaga na daljavo, za katere bi se lahko uporabila posebna ureditev.

20. Ali je treba vnaprej vedeti, kdaj se bo presegel prag 10.000 eurov, ali se lahko vključim po preseženemu pragu?

Ko se prag v višini 10.000 eur preseže, se glede kraja obdavčitve uporabi splošno pravilo, tj. DDV zapade v plačilo v državi članici prejemnika TBE storitev oziroma v primeru prodaje blaga na daljavo v državi članici, v katero se odpošlje ali prepelje blago. Če predvidevate, da boste presegli prag 10.000 eur, se lahko v unijsko ureditev vključite pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen. Lahko se vključite tudi po preseženem pragu, vendar boste morali tudi od dobav, opravljenih v vmesnem času obračunavati DDV države članice prejemnika oz. v katero je blago dobavljeno, kar pomeni, da boste morali biti v vmesnem času identificirani za namene DDV v tej/teh državah članicah v splošno ureditev.

21. Ali prag 10.000 eur velja za vse države članice skupaj ali po posamezni državi članici?

Vrednost opravljenih TBE storitev in prodaj blaga na daljavo zajema vrednost teh transakcij v vseh državah članicah skupaj in ne po posamezni državi članici.

22. Ali atipični davčni zavezanec s preseženim pragom in vključitvijo v unijsko ureditev VEM postane tudi avtomatično identificiran za namene DDV v splošni shemi?

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV kot atipični davčni zavezanec, mora pred vključitvijo v unijsko ureditev VEM spremeniti tip registracije v splošno identifikacijo za namene DDV.

23. Se po 1. 7. 2021 pri prodaji TBE storitev prek spletne platforme kaj spremeni, ali DDV še vedno odvaja spletna platforma?

 Po 1.7.2021 se spremeni vloga spletnih platform le v primeru prodaje blaga na daljavo.

Pri opravljanju TBE storitev preko platforme je odvisno, v kakšnem razmerju sta ponudnik, ki izvaja TBE storitve in spletna platforma. Če spletna platforma izvaja TBE storitve v imenu izvajalca storitve, je izvajalec teh storitev tisti, ki je opravil TBE storitve končnemu potrošniku, zato v tem primeru DDV odvede izvajalec storitev in ne spletna platforma. Spletna platforma odvede DDV v primeru, ko sama izvaja TBE storitve (v svojem imenu).

24. Prodajam digitalne produkte (pdf datoteke) prek spletne platforme Etsy strankam v EU in izven EU. Ne presegam praga 10.000 eurov, kakšne so moje obveznosti?

Nova pravila ne posegajo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki s sedežem izven Unije, ampak samo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki v državah članicah EU. Kraj opravljanja TBE storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije, je na podlagi 30.d člena ZDDV-1 v državi, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče. Prag 10.000 eurov velja samo za opravljanje TBE storitev in prodaj blaga na daljavo, ki se izvedejo končnim potrošnikom v Uniji.

25. Različne države imajo različne stopnje DDV. V primeru prodaj blaga na daljavo do višine 10.000 eurov se DDV verjetno še vedno obračuna po stopnji DDV, ki velja v Sloveniji? Kaj pa, ko je prag presežen, se DDV obračuna po stopnji vsake države posebej, v katero se opravi prodaja blaga na daljavo?

Ob izpolnjevanju pogojev iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo) je prodaja blaga na daljavo do višine 10.000 eurov obdavčena v Sloveniji, zato se na računih obračuna DDV (če ste identificirani za namene DDV) po stopnji, ki velja v Sloveniji. Po preseženem pragu 10.000 eurov je obdavčitev v državi prejemnika blaga, zato se obračuna stopnja DDV, ki velja v državi prejemnika blaga.

26. Kako pogosto se dela obračune državam članicam, ko je presežen prag 10.000 eurov?

Davčni zavezanec, ki se vključi v unijsko ureditev, mora predlagati posebne obračune za vsako koledarsko trimesečje.

27. Ali velja za slovensko podjetje, ki ni davčni zavezanec in prekorači prag 10.000 eurov, da se mora vključiti v VEM in zaračunavati DDV tudi slovenskim kupcem? 

Za davčnega zavezanca, ki ni identificiran za namene DDV (mali davčni zavezanec) in opravlja prodaje blaga na daljavo ter izpolnjuje pogoje iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo), velja do 10.000 eurov kraj obdavčitve v Sloveniji, zato mu do tega praga ni treba obračunavati DDV. Kraj obdavčitve se prenese v države potrošnikov, ko se preseže prag 10.000 eurov. Od teh dobav se nato obračunava DDV države potrošnika, in sicer ali prek unijske ureditve oz. obračuna znotraj te ureditve (vlogo za vključitev je treba oddati pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen) ali pa se morate identificirati za namene DDV v teh državah članicah (če se ne odločite za uporabo posebne ureditve VEM). Predpogoj za vključitev v unijsko ureditev je predhodna identifikacija za namene DDV.

28. Ali DDV odvajamo v druge države članice sami ali ga lahko računovodski servis?

Davek po posebnem obračunu se odvede na vplačilni račun FURS, ki nato zneske odvede po posameznih državah članicah. Predlaganje obrazcev in vplačila lahko izvaja za davčnega zavezanca tudi računovodski servis, če ima za to pooblastila davčnega zavezanca.

29. Slovensko podjetje prodaja blago prek spletne platforme (Etsy, Amazon…). Blago gre direktno iz Kitajske h končnemu potrošniku v druge države članice. Kako je v tem primeru ter v primeru, ko se prek spletne platforme prodaja blago, ki ni bilo uvoženo ali je elektronski vmesnik vedno domnevni dobavitelj?

Spletna platforma (elektronski vmesnik) postane domnevni dobavitelj v primeru prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 evrov, ali v primeru dobave blaga znotraj Unije (gre za blago, ki je že spuščeno v prost pretok v Uniji, in blago, ki je v Uniji, če gre za domačo dobavo blaga ali dobavo blaga znotraj Unije), ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji. Ob tem morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da se platforma šteje za domnevnega dobavitelja (npr. določa splošne pogoje, pod katerimi se opravi dobava blaga, je udeležena pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku ali pri naročanju ali dostavi blaga). Platforma se lahko v nekaterih primerih dobav šteje za domnevnega dobavitelja, v nekaterih pa ne (odvisno od primera).

30. Slovenski davčni zavezanec prek platforme Booking in Airbnb oddaja nepremičnine v Sloveniji tujcem in slovenskim državljanom. Ali se je zavezan vključiti v posebno unijsko ureditev VEM?

Pri oglaševanju nastanitvenih kapacitet prek spletnih platform kot so Booking, Airbnb gre za opravljanje elektronskih storitev med davčnimi zavezanci (25. člen ZDDV-1). Te transakcije niso vključene v posebno ureditev.

Glede oddajanja nastanitvenih kapacitet fizičnim osebam, ki imajo sedež v drugi državi članici, pa velja, da je kraj obdavčitve teh storitev država, v kateri se nahaja ta nepremičnina. Davčni zavezanec se lahko za oddajanje nastanitvenih kapacitet, ki se nahajajo v drugi državi članici, če so opravljene končnim potrošnikom, vključi v sistem VEM ali se identificira za namene DDV v državi, kjer opravlja te storitve (kjer se nahaja nepremičnina). Opozarjamo, da se navedene storitve ne vključujejo v prag 10.000 eur, kar pomeni, da so vedno obdavčene v državi članici, kjer se nepremičnina nahaja.

31. Kako se poroča prek posebnega obračuna, če so bile kupcu zaračunane tudi transportne storitve in blago, in sicer vsako zase?

Razumemo, da kupec naročenega blaga ne bi mogel kupiti brez da bi bila opravljena storitev pošiljanja (gre za nedeljivo transakcijo). V tem primeru se navedena dobava šteje za enotno dobavo blaga na daljavo in se storitev pošiljanja všteva v davčno osnovo za dobavo blaga na daljavo. Pri tem ni pomembno, ali je storitev prevoza na računu posebej izkazana.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.