Stalno in začasno prebivališče v Sloveniji, stalni in začasni naslov v tujini

12. 3. 2020

PRIJAVNO – ODJAVNA obveznost in z njimi povezani postopki

Prijavno – odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji ter stalnim in začasnim naslovom v tujini ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), ki natančneje opredeljuje obveznost posameznika, da prijavi resnične podatke o naslovu naselitve in sankcije, če tega ne stori. Zakon opredeljuje dolžnosti lastnika in drugih oseb, ki omogočajo bivanje posamezniku na določenem naslovu, da ga ne omejujejo pri njegovi prijavni obveznosti. ZPPreb-1 omejuje število prebivališč ali naslovov v tujini, ter poleg ostalih pomembnih zadev, natančneje definira postopke:

• postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča
• postopek ugotavljanja stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča.

Uvodoma vam podajamo nekaj informacij o prijavi in odjavi bivališča, sledi pa kratko pojasnilo postopkov, ki jih vodijo upravne enote v zvezi s prijavo-odjavo prebivališč.

Stalno prebivališče, stalni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje imata dolžnost, da na upravni enoti prijavita stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebivata, v roku osmih dneh od dneva naselitve na tem naslovu. Posameznik ima lahko eno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en stalni naslov v tujini. Če se državljan Slovenije in tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji naselita v tujini, morata najkasneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu v Sloveniji prijaviti stalni naslov v tujini ter v roku 15 dni morebitno spremembo naslova v tujini. Če vam je poznan datum naselitve v tujini, lahko stalni naslov prijavite tudi pred naselitvijo v tujini. Stalno prebivališče lahko na določenem naslovu prijavlja le oseba, ki lahko dokaže pravico do prebivanja na naslovu in sicer na podlagi izjave o lastništvu, solastništvu, najemne pogodbe, podjemne pogodbe, soglasjem lastnika, solastnika nepremičnine ali stanodajalca.  Če gre za posameznika, ki ni poslovno sposoben, potem omenjena dokazila niso potrebna za prijavo bivanja na naslovu staršev ali drugega zakonitega zastopnika. Posebnosti prijave veljajo za otroke in novorojenčke. Stalnega prebivališča pa ni mogoče kar odjaviti, saj na obstoječem naslovu preneha s prijavo novega stalnega prebivališča, s prijavo stalnega naslova v tujini, s smrtjo, izgubo državljanstva Slovenije ali če je ta odločitev sprejeta s strani upravne enote v postopku ugotavljanja prebivališča. Tujcu se ukine stalno prebivališče po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje.

Začasno prebivališče, začasni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec, ki začasno prebiva zunaj stalnega prebivališča (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju – ki imajo dolžnost prijaviti gosta) in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, mora upravni enoti prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve. Začasnega prebivališča ne more torej prijaviti oseba, ki nima urejenega statusa stalnega prebivališča. Tujec, ki na nekem naslovu že prebiva pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje ali pred pridobitvijo vizuma za dolgoročno bivanje, je dolžan prijaviti začasni naslov v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja oz. vizuma. Če se državljan Slovenije ali tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji začasno naseli v tujini za več kot 90 dni, mora najpozneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu prijaviti začasni naslov v tujini, prav tako pa v istem roku tudi njegovo spremembo.

Prav tako kot pri stalnem prebivališču, ima posameznik lahko le eno začasno prebivališče v Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, izjeme so določene z zakonom. Kot smo že omenili ima lahko začasno prebivališče le posameznik, če ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji ali stalni naslov v tujini. Prav tako ima lahko začasno dovoljenje tudi tujec, na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Začasni naslov v tujini ima lahko tisti posameznik, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Začasno prebivanje se prijavlja za čas do dveh let in se ga lahko ponovno prijavi pred njegovim prenehanjem, medtem ko se začasni naslov v tujini prijavlja največ za štiri leta, pred njegovim prenehanjem pa ga je prav tako mogoče ponovno prijaviti. Posameznik mora odjaviti začasni naslov v osmih dneh, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh od odselitve.

Preverjanje resničnosti prijave prebivališča

Postopek sproži upravna enota ob prijavi prebivališča in sicer v primerih, ko dvomi o tem, da posameznik dejansko prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, potem tudi v primeru, ko mu lastnik ne dovoljuje prijave stalnega prebivališča in v drugih primerih (enota ni stanovanjski objekt, nima hišne številke, itd.). Postopek se sproži tudi v primeru suma, da gre za fiktivno prijavo, ker na tem naslovu prijavljeno že večje število oseb.

Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja oz. da stavba ne obstaja ali da ni mogoče določiti hišne številke, bo z odločbo zavrnila prijavo stalnega prebivališča.

Ugotavljanje stalnega ali začasnega prebivališča

V kolikor pa upravna enota sumi na zlorabo instituta prijave prebivališča, pa lahko uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča.

Tako bo upravna enota po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja prebivališča, če posameznik ne prijavi prebivališča kljub pozivu upravne enote ali če dvomi, da posameznik, kljub njegovi izjavi, na naslovu prijavljenega prebivališča prebiva. Postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče ali občina, kjer posameznik prebiva.

Če po preverbi dejanskega stanja kje posameznik prebiva, upravna enota ugotovi, da ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, mu bo v register stalnega prebivalstva prijavila stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko stalno prebiva. Če ugotovi, da se je posameznik stalno odselil iz Slovenije, mu bo v register vpisala stalni naslov v tujini oz. državo, v katero se je odselil.

Ugotavljanje začasnega prebivališča se opravi smiselno po enakem postopku.

V kolikor pa se zgodi, da upravna enota v tem postopku ne more prijaviti stalnega prebivališča za posameznika, mu določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere stalno prebiva ali v določenih primerih na Centru za socialno delo (CSD).

Globa za prekrške v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča je od 200 do 600 EUR.

Za davčno – pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.