Poslovna skrivnost in zaščita žvižgačev
28. 4. 2019
Nova zakonska ureditev poslovne skrivnosti in direktiva EU, ki ščiti žvižgače
Poslovna skrivnost je odslej urejena z Zakonom o poslovni skrivnosti, v skladu z direktivo EU o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. V slovenski prostor se je vneslo torej poenotenje pojma in varstva poslovne skrivnosti, kar je terjalo spremembe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih.
Pojem poslovne skrivnosti tako po zakonu zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse tri kriterije:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Imetnik poslovne skrivnosti oz. oseba, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo (fizična ali pravna oseba), mora informacijo določiti kot poslovno skrivnost v pisni obliki in seznaniti o tem vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.
Pomembno je vedeti, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti takšne informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Zakon o poslovni skrivnosti podrobneje v 4. in 5. členu določa kaj se šteje za zakonito in kaj za protipravno pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti.
Določa pa tudi izjeme, v katerih primerih bo sodišče zavrnilo zahtevek imetnika poslovne skrivnosti po varstvu pravic in sicer:
– če ugotovi, da je bila poslovna skrivnost pridobljena, razkrita ali uporabljena pri uresničevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot jo določa zakon, ki ureja medije;
– pri razkritju zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa;
– pri uresničevanju pravic delavcev, če je poslovno skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in varstvo predstavnikov delavcev in
– v drugih primerih, kadar tako določa zakon ali predpisi EU.
Zakon nadalje našteva možne zahtevke, ki jih imetnik poslovne skrivnosti lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem sodišču, opredeljuje pa seveda tudi pravico do povrnitve škode in civilno kazen. Terjatve sicer zastarajo v roku treh let od dneva, ko je imetnik poslovne skrivnosti izvedel za kršitev, v vsakem primeru pa v roku petih let od dneva, ko je nastala kršitev.
V povezavi s sprejetjem Zakona o poslovni skrivnosti velja omeniti tudi direktivo EU o zaščiti žvižgačev, saj bodo le ti pravno zaščiteni v primeru, ko prijavijo dejanje ali informacijo, ki po njihovem mnenju pomeni zlorabo in kršitev EU zakonodaje, četudi je označena za poslovno skrivnost.
Evropski parlament je namreč pred kratkim podprl direktivo o zaščiti žvižgačev v EU, ki bo omenjenim osebam zagotovila zaščito pred maščevanjem in povračilnimi ukrepi, ko bodo poročali glede kršitev prava EU na področju utaje davkov, korupcije, javnih naročil, varovanja okolja ter javnega zdravja in varnosti. Direktivo morajo potrditi še države članice, v nadaljevanju pa implementirati v roku dveh letih.
Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom nad 10 milijonov evrov bodo morala vzpostaviti notranji postopek za obravnavo prijav žvižgačev. Z novim zakonom bodo zajete tudi vse državne in regionalne uprave in občine z več kot 10 000 prebivalci.
Poleg obravnav kršitev v okviru posameznih organizacij (notranjih obravnav), bo obstajala tudi zunanja obravnava na državni ravni, ki bo na drugi stopnji na voljo žvižgaču. V kolikor pa tudi omenjena obravnava ne bo obrodila sadov, bo lahko žvižgač kršitev posredoval v vednost tudi medijem, pri tem pa ohranil pravno zaščito.
Zaščita žvižgača se uresničuje na ta način, da se zaposlenemu ne bo smelo odpovedati zaposlitve, ne bo se ga smelo premestiti na nižje delovno mesto, mu zadržati napredovanja, znižati plače in podobno. S strani posamezne države pa mora biti žvižgaču zagotovljena pravna pomoč, v času postopkov pa tudi finančna in psihološka podpora. Zaščiteni bodo tudi njihovi sodelavci, sorodniki oz. tisti, ki žvižgaču pomagajo.
Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.